Komisija za ugotavljanje zlorab v slovenskem bančnem sistemu je na sodišče poslalo vlogo za zaseg dokumentacije v zvezi z NLB, vendar je zopet naletelo na proceduralno oviro. Tokrat je to preiskovalna sodnica Dunja Franken, ki dokumentov – pogodb NLB z odvetniki – noče predati komisiji.
Sodnica Dunja Franken je zadevo odstopila v reševanje višjemu sodišče, saj ji po njenem mnenju Zakon o parlamentarni preiskavi ne nalaga tovrstnih obveznosti, prav tako pa ji zakon ne nalaga, da o tem obvesti komisijo.
Čemu sodnica Franken ravna podobno kot njena kolegica Deša Cener ni znano, saj je zakonodaja povsem jasna, prav tako pa bi se lahko kaj naučila iz primera svoje sodniške kolegice, ki je zaradi tovrstnega zavlačevanja in zaradi enakih razlogov dobila zaušnico s strani Ustavnega sodišča. Da gre za nerazumno izigravanje pravnih norm, ki so nedvoumne in da “nekdo ne jemlje resno svojega dela,” je na spletnem omrežju Twitter zapisal celo Jani Möderndorfer.
Mimogrede: Preiskovalna sodnica Dunja Franken je sodelovala pri zasliševanju Zorana Jankovića in soobtoženih v zadevi gradbenih poslov v Nišu, kjer naj bi prišlo do milijonskega oškodovanja Mercatorja. Sodnica Frankenova je potrebovala polnih šest mesecev, da je obtožene zaslišala, in nato še tri mesece, da je spisala sklep o uvedbi sodne preiskave.
Sodnice očitno ne poznajo ustave in zakonov
Spomnimo, da je enako kot sodnica Franken ravnala tudi Cenerjeva in sicer sprva z obrazložitvijo, da je komisija ni uspešno prepričala, potem se je ta sodnica odločila, da je Zakon o parlamentarni preiskavi neustaven in ga je poslala na Ustavno sodišče, ki je nato odločilo, da zakon ni neustaven. Cenerjeva se kljub odločitvi Ustavnega sodišča ni izneverila svoji tradiciji, čeprav ji je to naložilo, da vsebinsko in dokončno odloči. Vendar je kljub temu Cenerjeva predala zadeve naprej na Višje sodišče. V tem postopku je navedla, da preiskovalna komisija ne opredeljuje določno predmeta preiskave, da ni odgovorov na to, kaj konkretno se bo preiskovalo ter da ni natančno opredeljen status udeležencev parlamentarne preiskave in je zato ocenila, da tak prisilni ukrep ni v skladu z zakonom.
Sodišče odločilo, da bodo zaseženi dokumenti s strani bank
Preiskovalna komisija je nato prejela odločitev Višjega sodišča, ki je skladno z namenom zakonodajalca in stališčem preiskovalne komisije odločilo, da se zaseže dokumente tudi s strani bank in institucij, ki spadajo pod okrožje ljubljanskega okrožnega sodišča.
Na vsa tri negativna mnenja sodnice Deše Cener je Višje sodišče dalo obrazložitev, da je namen parlamentarne preiskave ugotoviti in oceniti dejansko stanje skladen z mandatom komisije in je na podlagi tega tudi presojalo argumente preiskovalne komisije in preiskovalne sodnice.
Tale pink ponk pa je že meji na marsikaj. Nekdo ne jemlje resno svojega dela. Ustava, zakon in poslovnik prei.komisije je jasen in nedvoumen
— Inaj (@JaniModern) December 9, 2016
M. P.