Na sodišču se je oktobra lani ponovno odprl dolgotrajni postopek v zadevi Trenta, kjer je šlo za prodajo nepremičnine v Trenti s strani Janeza Janše po tržni ceni. Že leta 2017 so potekali postopki o cenitvi parcele, tokrat pa gre za nadaljevanje postopka na sodišču, kjer Janšo obtožujejo, da je nezakonito prodal parcelo v Trenti. V postopku pa je prišlo do zamenjave sodnika, ki bi odločal o ugovoru Janše zoper obtožnico. Enega izmed sodnikov naj bi naknadno zamenjal David Špernjak, ki je magistriral pod mentorstvom sedaj vrhovnega sodnika Primoža Gorkiča, ki je zaradi javnega komentiranja ustavne odločbe v zadevi Patria po mnenju ustavnega sodnika žalil ustavne sodnike. Kot ugotavlja Janšev odvetnik Franci Matoz, sodišče ne bi smelo naknadno zamenjati sodnika v senatu, prav tako pa je vprašljivo pristransko sojenje Špernjaka v omenjeni zadevi, saj so prepričani, da je bil pod mentorstvom Gorkiča deležen subjektivnega vpliva o Janši.
Janez Janša je podal zahtevo za izločitev sodnikov v sojenju zoper obtožnico v stari zadevi Trenta, kjer gre za star postopek, ki pa ga slovensko pravosodje vsake toliko časa pogreje za javnost. Janša je lani oktobra že podal ugovor zoper obtožnico, o ugovoru pa odloča zunajobravnavni senat. Po pozivu sodišču o sestavi senata, ki bi odločal o omenjenem ugovoru, je sodišče sporočilo, da je bila omenjena zadeva dodeljena sodnici Mileni Turuk. V nadaljevanju so se v zadevi želeli seznaniti tudi o sestavi tričlanskega senata, sodnik Tomaž Bromše pa je sporočil, da bodo senat sestavljali Irena Škulj Gradišar, Bernard Tajnšek in Turukova, seja pa je bila predvidena letos februarja.
Konec februarja je sodišče poslalo dopis, kjer so zapisali, da je prišlo do zamenjave sodnika v senatu in da bo senat oblikovan po abecednem vrstnem redu predsednik in član senata, v senat pa je bil razporejen David Špernjak. Odvetniška družba je zahtevala pojasnilo, zakaj je do omenjene zamenjave sodnikov prišlo in zahtevali izpis iz vpisnika zadev, če so bili sodniki res izbrani po abecednem vrstnem redu. Kasneje je sodnica Turukova pojasnila, da je prišlo do napake pri podpisovanju, saj naj bi bila sama v zadevi le poročevalka in ne predsednica in se pri tem opravičila. V dopisu je še pojasnila, da lahko pride do spremembe sestave senata, ki je določen za razpored v novem letu.
Na zahtevo so stranke v postopku želele vpogledati v dokumentacijo, ki bi pričala o napaki sodnice in so želeli preveriti pravilnost o dodelitvi zadeve. Iz priloženega pojasnila vodje vpisnika, Primoža Goloba je izhajalo, da je bila zadeva novembra dodeljena tako imenovani naravni sodnici Turukovi kot poročevalki. Glede na dokumentacijo, ki so jo prejeli so prepričani, da obstaja dvom v pravilnost dodelitve naravnemu sodniku. V pritožbi poudarjajo, da bi moral o zadevi odločati le sodnik, saj ustava določa, da o pravicah in dolžnostih vsakogar lahko sodi samo sodnik, ki je izbran po pravilih, ki so določeni z zakonom in s sodnim redom.
Ustavna določba preprečuje naknadno izbiro sodnika
Vnaprej določena pravila morajo izključiti diskrecijo kateregakoli organa pri določanju sodnika, ki odloča o posamezni zadevi. Ta pravila ne smejo puščati nobene nepotrebne negotovosti in nedoločnosti pri izbiri sodnika, skupaj z ustavo pa ščiti naslovnike pred samovoljo organov državne oblasti. Kot je bilo ugotovljeno iz navedenega “ročnega vpisnika” ni moč ugotoviti ali so bili sodniki razporejeni pravilno, prav tako tega ni moč ugotoviti iz pojasnila sodišča. Sodni red namreč določa, da mora vpisnik stranki omogočiti preverljivost pravilnosti dodelitve sodnikov, kot že omenjeno pa je prišlo tudi do napake pri podpisu sodnice.
Mentor Špernjaka je bil Primož Gorkič, ki je neutemeljeno kritiziral odločbo ustavnega sodišča
Vsak posameznik ima pravico do nepristranskega sojenja, v nasprotnem primeru lahko pride do izgube zaupanja javnosti v delo sodišča. Z imenovanjem sodnika Špernjaka so prepričani, da gre pri njegovem imenovanju in odločanju za ponoven politično montirani proces, saj gre kot v zadevi Patria dolgotrajnost postopka brez vsakršnega dokaza o kaznivem dejanju. Poleg tega, da je šlo za naknadno odločitev sodnika Špernjaka, o nepristranskosti sojenja priča tudi dejstvo, da je magistriral pod mentorstvom vrhovnega sodnika in profesorja kazenskega prava na Pravni fakulteti v Ljubljani Primoža Gorkiča. Gorkič je bil že v preteklosti neutemeljen kritik ustavne določbe o zadevi Patria, s katero so bile razveljavljene nezakonite sodbe rednih sodišč zoper Janšo, kot so zapisali na mediji je šlo za ostro in celo nespodobno kritiko.
Ustavno sodišče je v zadevi Patria odločilo, da je bilo sojenje Janši tudi nepošteno, ker se iz odločanja ni izločil takratni predsednik vrhovnega sodišča Branko Masleša. Gorkič se je na odločitev ustavnega sodišča odzval z zapisom v Delu z naslovom “Patria za telebane, se opravičujem za pravnike”, s katerim je, kot je to pozneje ocenil nekdanji ustavni sodnik Matevž Krivic, žalil ustavne sodnike že z naslovom. Nato je dvakrat kandidiral za vrhovnega sodnika, saj ga državni zbor pri prvem glasovanju ni podprl. V preteklosti je imel do Janše izrazito odklonilno stališče in s tem obstaja tudi sum, da je bil njegov študent Špernjak podvržen njegovim stališčem, zato obstaja utemeljeni dvom o nepristranskosti sodnika Špernjaka.
Sara Rančigaj