Slovenska obveščevalno-varnostna služba (SOVA) naj bi priprla dva ruska vohuna, pri pregonu pa naj bi sodeloval tudi NPU, poroča STA. Tuja državljana, ki sta obdolžena vohunjenja za Rusijo. Delovala sta pod krinko podjetnikov z državljanstvom ene od južnoameriških držav v poslovni stavbi za Bežigradom. Sumi na dobro organizirano rusko vohunsko dejavnost v Sloveniji pa so stari že desetletje in več.
Neuradno informacijo, da so na podlagi naznanila Slovenske obveščevalno-varnostne agencije (Sova) začeli predkazenski postopek in na začetku decembra lani na preiskovalni oddelek ljubljanskega okrožnega sodišča vložili zahtevo za preiskavo zoper dve privedeni fizični osebi zaradi kaznivega dejanja vohunstva, so za časopis Delo potrdili na Okrožnem državnem tožilstvu v Ljubljani. Pri pregonu in priprtju osumljencev je sodeloval tudi Nacionalni preiskovalni urad (NPU).
Ruska agenta sta imela najeto pisarno v poslovni stavbi Lesnine na Parmovi ulici v Ljubljani. Podjetje, ki jima je služilo kot krinka za delovanje v Sloveniji, naj bi se formalno ukvarjalo s trgovanjem z nepremičninami in starinami. Oba aretirana sta imela državljanstvi in potne liste tretjih držav in se nista predstavljala kot ruska državljana. Po poročanju Dela je imel vsaj eden od njiju argentinsko državljanstvo. Po neuradnih informacijah 24ur.com gre za državljana Argentine Mario Roso Mayer Munos in Ludwiga Gischa, ki sta delovala prek umetniške galerije Art Gallery 5’14 ter informacijsko-tehnološkega podjetja DSM & IT.
Kot poroča Siol, naj bi glede na neuradne informacije odkrita celica vohunov iz Ljubljane izvajala operacije ne samo v Sloveniji, temveč tudi v tujini. Operacija naj bi potekala v sodelovanju s tujimi obveščevalnimi službami.
Osumljencema za kaznivi dejanji vohunstva in overitve lažne vsebine grozi skupaj do osem let zapora. Medtem ko sta obdolžena v priporu, je zoper njiju s sklepom sodišča pravnomočno uvedena preiskava zaradi suma kaznivega dejanja vohunjenja za tujo obveščevalno službo in kaznivih dejanj overitve lažne vsebine po drugem odstavku 253. člena Kazenskega zakonika.
Ukrajinski veleposlanik: Ljubljana je leglo ruskih vohunov
Spomnimo, Oleksandr Levčenko je za hrvaški portal Nacional že lani junija povedal, da je Ljubljana leglo ruskih vohunov.
“Rusija ima v Ljubljani leglo svoje obveščevalne skupnosti. Za Kremelj je pomembno, da vedno prejme zaupne informacije iz prve roke,” pri svojih navedbah pa se je skliceval predvsem na odzive nekdanjih slovenskih predsednikov Milana Kučana in Danila Türka: “Politična sporočila nekdanjih najvišjih politikov iz Ljubljane niso nepričakovana. Še več jih bo, in ne samo iz Slovenije.”
O tej tematiki je Reporter pisal tudi že pred leti, ko so dobili informacijo, da naj bi Andrej Benedejčič vohunil za Ruse. Takratni slovenski veleposlanik pri Natu je navedbe, da vohuni za Rusijo in da o tem poteka preiskava, seveda zanikal. “Benedejčič sicer velja za rusofila, znan je kot privrženec nekdanjega predsednika Danila Türka, za katerega se tudi ve, da je sovjetsko orientiran. Položaj veleposlanika pri zvezi Nato je nastopil septembra 2011, imenoval ga je tedanji predsednik Türk. Na ta položaj je prišel z mesta generalnega direktorja za globalne zadeve in politično multilateralo na zunanjem ministrstvu, pred tem pa je bil veleposlanik v Rusiji,” so navedli v Reporterju.
Po nekaterih informacijah je takrat na ambasadi delala tudi njegova soproga Minca Benedejčič, ki je sedaj na ambasadi v Prištini. Zanimivo pri tem je, da je tega istega Benedejčiča Robert Golob sedaj postavil za državnega sekretarja za nacionalno varnost, o čemer smo že pisali. Požareport piše, da to seveda ni naključje, med drugim bo – po njegovih virih – prišel čas, ko bo “dozorela koalicija proti Natu”, kar bo posledično pripeljalo do referenduma o slovenskem izstopu iz Nata. Je pa nedvomno pomenljivo tudi to, da je Golob zagretega rusofila na mesto šefa za nacionalno varnost postavil ravno v času vojne z Ukrajino.
Ker gre pri priprtju ruskih vohunov za aktualno, razvijajočo se zgodbo, bomo o njej poročali, takoj ko pridobimo dodatne informacije.
Andrej Žitnik