STA vladni administraciji zaprla dostop do vsebin, direktor UKOM-a Urbanija: Nikoli ne bomo pristali na izsiljevanje in netransparentno delovanje!

Datum:

Če se bo izkazalo, da si je direktor STA Bojan Veselinovič premislil in Ukom priznava kot predstavnika ustanovitelja, bo Ukom pripravil novo pogodbo, na podlagi katere bo mogoče v skladu s slovensko zakonodajo izvesti financiranje STA,” so sporočili iz Ukoma že prejsnji teden, ko so zavrnili plačilo 169 tisoč evrov, za opravljanje javne službe STA v januarju, in sicer zato, ker pogodbe s STA-jem še niso sklenili. Agencija pa je danes, po 29 letih, vladni administraciji zaprla dostop do svojih vsebin in tako ostala brez enega največjih naročnikov svojih tržnih storitev. “Nikoli ne bomo pristali na izsiljevanje, nestransparentno delovanje in politizacijo stvari, kjer imajo težo samo pravna in finančna vprašanja,” sporoča direktor Ukoma, Uroš Urbanija.

STA je vladni administraciji, po dveh mesecih brez pogodbe, zaprla dostop do tržnih vsebin. Do konca februarja pogodba za tržne storitve STA namreč ni bila sklenjena. Sporočajo pa, da  bodo mogočili dostop do vsebin tistim organom, ki bodo sklenili ločene naročniške pogodbe. Tržne storitve STA je vladna administracija doslej najemala z enotno pogodbo, ki jo je z agencijo sklenil vladni urad za komuniciranje (Ukom). Ukom je predstavnik ustanovitelja STA, torej Republike Slovenije. Lanska tržna pogodba se je iztekla 31. decembra 2020, nov dogovor z Ukomom za leto 2021 pa ni bil sklenjen. “Kljub temu smo do konca februarja uporabnikom na vladni strani omogočili neomejen dostop do vseh storitev iz naslova lanske pogodbe,” so navedli v vodstvu podjetja STA, ob tem pa še dodali, da so si za sklenitev pogodbe prizadevali že od konca lanskega leta.

Prejšnji teden so iz  Vladnega urada za komuniciranje (Ukom) v sporočilu za javnost pojasnili, da so zavrnili plačilo za opravljanje javne službe STA v januarju letos. Ukom je to namreč moral storiti, saj za plačilo nima nobene pravne osnove – pogodba za opravljanje javne službe STA za letošnje leto z Ukomom ni bila podpisana. Kot vemo, direktor STA Bojan Veselinovič že nekaj mesecev ne želi predati dokumentov, ki bi Ukomu oziroma vladi RS omogočili, da se oceni, kaj pomeni ustrezno financiranje agencije. Oboje je namreč navedeno v pogodbi, tudi to, da mora izvajalec predstavniku ustanovitelja, na njegovo izrecno zahtevo, nemudoma posredovati vso dokumentacijo o izvajanju javne službe. Izvajalec je v navedenem primeru STA, ustanovitelj je Republika Slovenija, predstavnik ustanovitelja pa je Ukom. A z dejstvom, da je Ukom predstavnik ustanovitelja, se je Veselinovič strinjal le, ko je od Ukoma prejemal denar, ni se pa s tem strinjal, ko bi moral Ukomu izročiti finančno dokumentacijo. Ne le Ukomu, STA nobene papirologije ni posredovala niti vladi. So pa Ukomu poslali januarja račun v višini 169 tisoč evrov, kar je zanimivo, glede na to, da Ukoma ne priznavajo za predstavnika ustanovitelja, zakaj potem na ta naslov pošiljati račune?

Bojan Veselinovič in Uroš Urbanija (Foto: STA)

Veselinovič je zavlačeval s posredovanjem cenika, običajnega 60-odstotnega popusta ni ponudil
Na podlagi izhodišč in povpraševanja, ki smo jih prejeli s strani Ukoma sredi meseca februarja, smo pripravili tudi novo ponudbo za dostop do vsebin STA, ki je temeljila na ugodnih pogojih in izhodiščnih cenah iz našega cenika za tržno dejavnost, vendar se direktor Ukoma Uroš Urbanija nanjo ni odzval,” so navedli v STA-ju in poudarili, da so si prizadevali za sklenitev pogodbe z Ukomom. Tudi Ukom je navedel, da so ves čas potekali dogovori za sklenitev tržne pogodbe. Ukom je nemreč 4. januarja 2021 na STA naslovil prošnjo za posredovanje cenika tržnih storitev STA. Slovenska tiskovna agencija, oziroma direktor Veselinovič, je nepopoln cenik Ukomu poslala šele mesec dni pozneje, točneje 1. februarja 2021. Ukom ga je zato 4. februarja 2021 pozval, naj pošlje celoten in popoln cenik, kar je nato direktor Veselinovič tudi storil. Torej, trajalo je natančno en mesec, da je Ukom pridobil cenik, za katerega je prosil že na začetku leta.

Ko je Ukom končno pridobil celoten cenik, je o tem obvestil potencialne uporabnike tržnih storitev STA v okviru vladne administracije. Zbran interes je Ukom 12. februarja 2021 poslal na STA. Direktor Veselinovič je ob dejstvu, da je cenik storitev poslal šele mesec dni po prošnji Ukoma in da je zbran interes s strani Ukoma prejel v enem tednu, Ukomu poslal med drugim tudi naslednji odgovor, ki pravi: “Vaš dopis sicer ocenjujemo kot še en poskus zavlačevanja in podaljševanja obdobja, v katerem uporabnikom na vladni strani vse od začetka tega leta omogočamo brezplačen dostop do naših vsebin. V pričakovanju, da bo prišlo do dogovora o obliki sodelovanja v prihodnje, za kar smo si nenehno prizadevali, a od vas nismo prejeli nikakršnega odgovora glede naših pobud.” V nadaljevanju je direktor Veselinovič res poslal ponudbo, ki jo je bil Ukom pripravljen sprejeti. Vendar pa je potem Veselinovič poslal še eno ponudbo, ker naj bi prvotno mislil, da bo storitve uporabljal le Ukom in ne celotna vladna administracija. vendar za razliko od preteklih let, ko je vladni administraciji priznaval občutne popuste (cca. 60-odstotne in tudi več), se je tokrat odločil, da teh popustov ni, posledično pa bo morala vlada stroške dodatno racionalizirati.

V STA so spomnili še, da je Ukom zavrnil plačilo nadomestila za opravljanje javne službe STA za januar, ki ga ustanovitelju nalaga zakonodaja. Kot že rečeno, je Veselinovič za dejavnosti, ki jih je opravljal v januarju, na Ukom poslal račun v višini 169 tisoč evrov. Ukom pa nima nobene pravne osnove, na podlagi katere bi lahko plačeval račune, ki mu jih pošiljajo podjetja, s katerimi nima urejenega pogodbenega razmerja. Prav iz tega razloga je moral Ukom plačilo računa zavrniti, ob tema pa so med drugim sporočili: “Če se bo izkazalo, da si je direktor STA Bojan Veselinovič premislil in Ukom priznava kot predstavnika ustanovitelja, bo Ukom pripravil novo pogodbo, na podlagi katere bo mogoče v skladu s slovensko zakonodajo izvesti financiranje STA.

Kaj vladna administracija dobi od STA za 169 tisoč evrov mesečno?
Tržna pogodba med STA in Ukomom je poleg dostopa do servisa novic STA v slovenskem in angleškem jeziku vključevala tudi možnost uporabe novic STA za objavo na uradnih vladnih spletnih straneh, dostop do arhivskih fotografij z možnostjo njihove uporabe za poobjavo in promocijske potrebe, dostop do novic prek mobilne aplikacije, pripravo dnevnih biltenov, storitev kliping obveščanja ter še nekatere druge storitve. Pogodba je omogočala dostop do vsebin za vse vladne službe, ministrstva in urade, organe v sestavi in vsa diplomatsko-konzularna predstavništva, so pojasnili na STA.

STA mora v skladu z zakonom opravljati javno službo, za kar od države dobijo preko 2 milijona evrov
Javna služba mora biti v skladu z zakonom javno odprta in vsem dostopna in uporabna. “V nasprotnem primeru pa se je treba vprašati v smiselnosti financiranja produkta, ki ničemer ne služi,” je opozoril Urbanija in dodal, da Veselinovič s svojim ravnanjem krši zakon o STA. Situacija, kakršna je bila pred tridesetimi leti je danes nepremerljiva na medijskem trgu. Nesprejemljivo bi recimo bilo, če bi imeli še danes samo javno RTV televizijo in nič drugega. Tudi na tem prodočju bi po mnenju Urbanije morala iti država v korak s časom. V tujini so namreč praktično vse tiskovne agencije privatne, zato bi morda morali tudi pri nas razmišljati v smeri, da se agencijo umesti na tržišče. Je pa direktor Ukoma še poudaril, da so vedno pripravljeni za pogovore in dogovore ter razumne rešitve problema. “Nikoli pa ne bodo pristali na izsiljevanje, nestransparentno delovanje in politizacijo stvari, kjer imajo težo samo pravna in finančna vprašanja,” je poudaril Urbanija.

Prejeli smo tudi odziv direktorja Veselinoviča, ki se glasi: 
Ukomu smo takoj poslali cene prvin dozdajšnjega sodelovanja na podlagi paketne ponudbe. Četrtega januarja letos so nas namreč spraševali o cenah storitev za sodelovanje v minulem letu in te smo posredovali takoj naslednji dan, 5. januarja 2021. Takšna oblika sodelovanja je bila v veljavi vrsto minulih let in je bila praktično brez omejitev za uporabnike na vladni strani. Ukomu, ki je želel cene posamičnih storitev STA, smo večkrat sporočili, da bi bil takšen način sodelovanja zanje kot naročnike manj ugoden, saj bi morali plačati dostop za vsako ministrstvo in organ v sestavi posebej (prenos gesel med njimi namreč ni dovoljen). Samo v januarju smo jih štirikrat prosili za pogovor, na katerem bi se dogovorili o modifikaciji vsebin in načina sodelovanja. To bi bila tudi najbolj ustrezna pot za dogovor o cenovno najbolj ugodni ponudbi. Odgovora na te naše pobude za sestanek oz. srečanje nismo dobili. V izogib trditvam, da smo na STA krivi, da tržne pogodbe ni, kar je UKOM zapisal v sporočilu za javnost 29. januarja 2021, pa smo jim posredovali tudi cene posamičnih storitev. Na našo zadnjo ponudbo Ukom ni niti odgovoril. Ni torej res, da bi sklenitev pogodbe ne bila v našem interesu. Večkrat smo Ukom in tudi GSV že konec minulega leta, nazadnje 21. decembra 2020, prosili, naj nam posredujejo podatke o obsegu storitev v letu 2021 za pripravo tržne pogodbe, a odziva vse do prej omenjenega dopisa 4. januarja 2021 ni bilo. Pri tem poudarjamo, da je bila t. i. tržna pogodba vedno podpisana pred začetkom vsakega novega leta. Navedba glede popustov ne drži, sploh pa je oblika sodelovanja v minulem letu neprimerljiva s ponudbo, ki smo jo Ukomu poslali za to leto. Vseskozi poudarjamo, da je naše poslovanje trasparentno in da je vsa dokumentacija vladi kot našemu edinemu družbeniku in drugim pristojnim organom vedno na voljo. Pri tem ne zahajamo v to, ali je Ukom predstavnik ustanovitelja ali ne. Dodelitev takšnega pooblastila je pristojnost vlade kot našega edinega družbenika. Kot direktor tako tudi nisem nikoli izjavil, da Ukom ni imel pooblastila za podpis pogodbe. Opozoril pa sem, da na podlagi podpisa pogodbe o javni službi Ukom ni imel pooblastila za družbeniške pravice za želene listine in vpogled v podatke. Naj pa spomnim: šele lani decembra – prav prek dokumenta Ukoma, pridobljenega po ZDIJZ – se je izkazalo, da ne obstaja pravni akt Vlade, s katerim bi ta pooblastila Ukom, da nastopa v njenem imenu v vlogi družbenika v razmerju do STA. Glede tega, kdo nam bo plačal mesečno nadomestilo za javno službo, pa je sedmi protikoronski zakon jasen. Določa namreč zakonsko obveznost ustanovitelja (ne glede na to ali je podpisana pogodba), to pa je Vlada RS.

Sara Bertoncelj

Sorodno

Zadnji prispevki

[Video] Veliko Britanijo pretresajo napadi z nožem

Velika Britanija se po prihodu velikega števila migrantov srečuje...

Večer nad ljudi, ki protestirajo proti novim azilnim centrom!

Že tako slabo brani časnik, kot tudi spletni portal...

[Video] V New Yorku nov trend: Moški mimoidoče ženske udarjajo v obraz

Na družbenih omrežjih se pojavlja vse več videoposnetkov žensk,...

Bo Cirman sodno odgovarjal za medijski napad na Edvarda Kadiča?

Politični komentator in strokovnjak za komuniciranje Edvard Kadič, znan...