Novinarski sindikat (KNS) na RTV Slovenija je včeraj nadaljeval s stavko, ki so jo začeli 23. maja. V izjavi za javnost so sporočili, da zahtevajo novinarske avtonomije, spoštovanje profesionalnih standardov, umik škodljivih sklepov Programskega sveta RTVS, dogovor o kadrovski politiki in pogajanja o dvigu najnižjih plač na RTVS. Prav tako zahtevajo odstop generalnega direktorja RTVS Andreja Graha Whatmougha, odstop odgovorne urednice informativnega programa Televizije Slovenija Jadranke Rebernik, odstop vršilca dolžnosti urednika uredništva za nove medije Igorja Pirkoviča in odstop predsednika programskega sveta RTVS Petra Gregorčiča. Formulacija razlogov za stavko kot tudi stavkovne zahteve pa so v več pogledih vsaj skrajno nenavadne.
Gre za edinstveno stavko v zgodovini evropskih javnih radiotelevizij, kjer se zaposleni za višje plače borijo le sekundarno, medtem ko so glavne zahteve sprememba uredniške politike in zahteva po kadrovskih zamenjavah, kar ni v pristojnosti tam zaposlenih novinarjev. Ti si lahko delovno mesto, ki bolj ustreza njihovim ideološkim, poklicnim ali kakšnim drugim standardom poiščejo na prostem trgu, javni zavod RTV Slovenija pa ima natančna pravila, kako se določa programska vsebina, ta pa jih doslej, ko je vsebino programa določala izključno leva politika, niso motila. Zakon o RTV, ki določa tudi, kako se imenujejo člani programskega sveta – prej je bil ta nekakšna trdnjava postkomunistične tranzicije – je bil leta 2005 potrjen tudi na referendumu.
Spomnimo, da so bili generalni direktorji in predsedniki programskega sveta v preteklosti vse kaj drugega kot apolitični. Do 2005 je programski svet vodil odkriti politik – starosta Socialnih demokratov Janez Kocjančič. Odvetnica Nataša Pirc Musar je v intervjuju za Delo priznala:
Krokodilje solze za Čeferinom
Postavlja se torej legitimno vprašanje, zakaj so bili novinarji RTV Slovenija tiho, ko je bilo treba “poslušati” Socialne demokrate, ko so ti usmerjali uredniško politiko. Morda zato, ker je bil intimni ideološki podstat večine novinarjev RTV Slovenija povsem usklajen z levo politično stranko? Želijo biti novinarji neodvisni tako, da jih bo zopet vodila politika, s katero se strinjajo, na primer tista Socialnih demokratov?
Na dan stavke so nameravali informativni program “nadgraditi” z vsebinami, ki bi pomagale opravičevati njihove nenavadne zahteve. Novinar informativnega programa Igor E. Bergant je na tviterju napovedal, da jim je generalno vodstvo preprečilo izvedbo “razširjenih” Odmevov. V njih so želeli politično soočenje parlamentarnih strank, ki bi se najbrž spremenilo v zavezništvo trenutne koalicije in voditelja proti desnim strankam, ki ne vidijo razloga za to, da bi novinarji RTV mimo vodstva in programskega sveta uveljavljali svoje uredniške zahteve. Bergant je prav tako napovedal, da bi v razširjenih Odmevih govorili z Aleksandrom Čeferinom, ki bi ga vprašali, “kako pojasnjuje družbeno odgovornost, ki je eden izmed stebrov njegove organizacije ter kakšne so podrobnosti in razlike med evropskim modelom športa in vlogo javnih radiotelevizij na naši celini”. Vprašati so ga še nameravali, “kako kot pravnik in novinar razume svobodo, avtonomijo in odgovornost novinarstva.”
Videti je, kot da so od Čeferina, ki je po preteklih intervjujih sodeč vsekakor nasprotnik prejšnje desne vlade in podpornik slovenske politike novih obrazov, pričakovali zelo specifične odgovore, kjer bi vodstvo in programski svet obtožil političnega pogroma nad neodvisnostjo novinarskega ustvarjanja. Sicer Bergant ni znal razložiti, zakaj bi o temi novinarske neodvisnosti zaposlenih na RTV Slovenija spraševali predsednika UEFE. Čeferina so predstavili kot najvplivnejšega državljana zaradi njegovega vpliva in pomena za nogomet. Kaj ima nogomet z RTV Slovenija in novinarsko neodvisnostjo, ostaja skrivnost.
Dodati je treba, da ima RTV Slovenija že kar nekaj časa v resnici hude težave z novinarsko neodvisnostjo in zagotavljanjem objektivnega in pluralnega podajanja informacij.
Pravilnik o poklicnih standardih RTV Slovenija med drugim določa:
Da ni tako, ugotavlja vedno več gledalcev, še posebej tistih, ki niso podporniki leve politike. Raziskava medijske krajine, ki jo je leta 2020 pripravila Fakulteta za medije, subjektivne občutke gledalcev, bralcev in poslušalcev podkrepi s konkretnimi znanstveno preverljivimi podatki. Ta med drugim o javnem zavodu RTV Slovenija ugotavlja naslednje:
Pri tem je treba poudariti, da je bil zaključek raziskave, da so mediji pretežno bolj naklonjeni levim kot desnim političnim strankam in bolj (bivši) opoziciji, kot (bivši) vladi. Novinarji RTV Slovenija imajo tako resničen razlog za skrb, a jih očitno ne skrbi empirično merljiva neobjektivnost. Ustvarja se občutek, kot da jih moti, ker jih trenutno vodstvo in programski svet usmerjata proč od prakse, ko so lahko bili sistematično nenaklonjeni eni sami politični opciji. Neodvisnostnovinarskega poročanja je jasno omejena s Pravilnikom o poklicnih standardih iz leta 2000, ki politično pristransko poročanje prepoveduje – tudi če je to neodvisno in skladno z ideološkimi vzgibi novinarja.
M. I.