fbpx

Sum nepravilnosti in neetičnih vplivov na AKOS – KPK je lani zaznala korupcijska tveganja v zvezi z evidentiranjem zadev

Direktorica AKOS Tanja Muha. (Foto: STA)

KPK je na podlagi poročanja medijev v letu 2018 zaradi suma nepravilnosti pri postopku podeljevanja državnih frekvenc in imenovanju direktorice Agencije za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije uvedla postopek na lastno pobudo. V okviru tega je komisija obravnavala tudi sum korupcije ter sum kršitve etike in integritete javnega sektorja skladno z ZIntPK zaradi zahteve direktorice AKOS Tanje Muha za podpis izjave za namen komisije. Komisija je zaznala korupcijska tveganja v zvezi z evidentiranjem zadev.

Agencija za komunikacijska omrežja in storitve (AKOS) je decembra lani objavila razpis za javno dražbo za dodelitev več frekvenčnih pasov. Telekomunikacijskim operaterjem, prijavijo se sicer lahko tudi druga podjetja, so na voljo pasovi 700, 1.500, 2.100, 2.300 in 3.600 megahercev ter 26 gigahercev. Operaterji jih  lahko uporabljajo za katerokoli mobilno tehnologijo, del nekaterih frekvenčnih pasov pa je namenjen uvajanju mobilne tehnologije pete generacije 5G. Interesenti so se na razpis lahko prijavili do 1. februarja oziroma je bil rok podaljšan do 15. februarja. Začetek dražbe je predviden za marec ali april. Izklicne cene se gibljejo od 20 tisoč evrov do 2,9 milijona evra, odvisno od kategorije frekvence. AKOS je pri razpisu zahtevo po preverjanju dobaviteljev opustil, avgusta je namreč v memorandumu predvidel, da bi morali operaterji pri izbiri dobaviteljev izvesti oceno tveganja posameznega dobavitelja ter hkrati tudi upoštevati morebitne nacionalnovarnostne usmeritve vlade. Na memorandum je največ pripomb prišlo od družbe Huawei.

Poročali smo že, da je javni razpis AKOS-a za dodelitev radijskih frekvenc v nasprotju z evropsko direktivo, Republiki Sloveniji pa grozi plačilo denarne kazni. Prof. dr. Matej Avbelj je pojasnil, da je utemeljitev AKOS-a, da je javni razpis morala objaviti, pa čeprav v nasprotju s pravom EU, ker da Slovenija že tako ali tako zamuja s podelitvijo določenih frekvenčnih pasov, z vidika prava EU popolnoma nesprejemljiva in v celoti neupoštevna. “Nesporno je, da Republika Slovenija svoje obveznosti po pravu EU ni izpolnila, ker Direktive EECC ni prenesla v nacionalni pravni red, saj na podlagi informacij spletnega portala e-uprava izhaja, da je ZEKom-2, kot temeljni zakon za implementacijo, še vedno v pripravi znotraj resornega ministrstva (MJU),” je zapisal strokovnjak za evropsko pravo. Republika Slovenija do izteka roka za implementacijo tako ni sprejela niti zakona za uskladitev s to Direktivo, kaj šele vseh drugih potrebnih predpisov, čeprav je za to imela dve leti časa. AKOS je tako dolžna sama, neaktivnosti MJU in zakonodajalca navkljub, odpraviti ugotovljene protipravnosti, razpis v celoti uskladiti s pravom EU, ali pa ga preklicati do sprejema ustrezne zakonske podlage, ki bo pravilno prenesla Direktivo EECC v nacionalni pravni red. Pri tem mora AKOS v skladu z 2. členom Ustave ter Direktivo EECC nemudoma sprejeti vse potrebne ukrepe za zavarovanje pravnih interesov imetnikov obstoječih pravic, zlasti s podaljšanjem trajanja le-teh in z zagotovitvijo njihove pravne in regulatorne varnosti, kot jo zahteva Direktiva EECC. Če AKOS tega ne bo storila in bo ohranila v tem pravnem mnenju opisane kršitve prava EU, bo uveljavljena nepogodbena odškodninska odgovornost Republike Slovenije.

Vir: Poročilo o sprejetih zadevah na sejah senata komisije v mesecu marcu 2020

Po objavi zgoraj omenjenega članka, so nam iz AKOS-a sporočili, da ustrezna in pravočasna implementacija evropskih direktiv v slovenski pravni red, ni v pristojnosti Agencije za komunikacijska omrežja in storitve RS. Sami so priznali, da bi morali evropski zakonik o elektronskih komunikacijah oz. EECC (Direktiva EU 2018/1972) šele sprejeti. Povedali so tudi, da Ministrstvo za javno upravo pripravlja nov Zakon o elektronskih komunikacijah (ZEKom-2), ki bo moral biti sprejet v Državnem zboru RS. V AKOS-u zavračajo odškodninsko odgovornost. Kot trdijo, v agenciji ne morejo odgovarjati na nepravočasen prenos evropskih direktiv na področju elektronskih komunikacij v slovenski pravni red.

Sum nepravilnosti in neetičnih vplivov na AKOS – KPK je zaznala korupcijska tveganja v zvezi z evidentiranjem zadev
KPK je na podlagi poročanja medijev v letu 2018 zaradi suma nepravilnosti pri postopku podeljevanja državnih frekvenc in imenovanju direktorice Agencije za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije uvedla postopek na lastno pobudo. V okviru tega je komisija obravnavala tudi sum korupcije ter sum kršitve etike in integritete javnega sektorja skladno z ZIntPK zaradi zahteve direktorice AKOS Tanje Muha za podpis izjave za namen komisije. Komisija je v postopku pridobila dokumentacijo s strani AKOS in drugega državnega nadzornega organa ter opravila razgovore s sedmimi vabljenimi osebami. Komisija v okviru obravnave okoliščin zahteve podpisa izjave z vsebino, da v nobenem izmed postopkov podelitve frekvenc za testiranje in prihodnjo rabo 5G tehnologije ni prišlo do neetičnih vplivov ali nezakonitih zadev, ni zaznala kršitev določb ZIntPK, je pa zaznala korupcijska tveganja v zvezi z evidentiranjem zadev, zato je AKOS-u podala priporočilo. Senat komisije je na 11. seji, dne 12. 3. 2020 tako sprejel naslednje sklepe: postopek se s sklepom ustavi iz razlogov po 42. členu poslovnika; obravnavano osebo se obvesti o zaključku preiskave; v povezavi z zadevo se sprejme in poda priporočilo AKOS-u v povezavi z evidentiranjem zadev ter obvesti določeno ministrstvo.

Direktorica Agencije za komunikacijska omrezja in storitve RS (Akos) Tanja Muha. (Foto: STA)

Okoli AKOS-a z Muho na čelu, se že leta pojavlja kup nepravilnosti in spornega delovanja
Formalno bi moral biti AKOS neodvisen, po zakonu lahko daje usmeritve. A v medijih so se pred leti pojavile fotografije, iz katerih je bilo razvidno, da nekdanji minister za javno upravo Boris Koprivnikar izroča odločbo Jožetu Mermalu, takratnemu direktorju BTC. Odločbo je podpisala sicer podpisala direktorica agencije Tanja Muha. Slabe tri mesece zatem se je izvedelo, da se je Koprivnikar zaposlil v družbi BTC na nekem visokem položaju. Torej, vse to so okoliščine, ki – če bi uporabili besednjak Računskega sodišča ali pa Komisije za preprečevanje korupcije – so vzbujale utemeljen sum ne samo konflikta interesov, ampak še česa drugega. Na spletni strani Erar je bil tudi objavljen podatek, da je družba BTC v času, ko je ministroval Koprivnikar, bistveno povečala obseg poslov z državo. Tej družbi je bilo od leta 2003 do 2016 nakaznih s strani Ministrstva za javno upravo dobrih 54 tisoč evrov, v času mandata gospoda Koprivnikarja – v dobi treh let, od začetka leta 2016 do septembra 2018, pa kar 820 tisoč evrov. Komisija za nadzor javnih financ je tako že leta 2018 pričakovala od KPK, NPU in Specializiranega državnega tožilstva, da prednostno obravnavajo oziroma preiščejo korupcijska tveganja in sume nezakonitosti pri podelitvi brezplačnih frekvenc za testiranje in prihodnjo rabo 5G tehnologije, in da v roku 30 dni od dneva sprejetja tega sklepa pripravijo in pošljejo komisiji poročilo glede tega primera. Komisija je priporočala Računskemu sodišču, da opravi izredno revizijo projekta podelitve brezplačnih frekvenc.

Dva dni pred volitvami, na katerih je SMC izgubila, je torej AKOS podelil frekvence za testiranje tehnologij 5G in izvajanje razvojno-raziskovalnih projektov na območju BTC Cityja Ljubljana. Na tem mestu je še treba spomniti, da je Muha, ketere politični profil je stranka SMC, prišla na direktorsko mesto, čeprav je natečajna komisija takrat odločila, da ne izpolnjuje vseh pogojev za imenovanje. Skratka, frekvence so bile podeljene v navzočnosti Koprivnikarja, s čimer so se pri BTC-ju pohvalili tudi sami. Frekvence so podelili brezplačno ker naj bi šlo za testne frekvence, v primeru preizkušanja novih tehnologij v okviru evropskih razvojnih projektov, bi se lahko dodelile za tri leta. AKOS je nato še isto leto po izredni seji vladi predlagal razrešitev direktorice Muha. Po pregledu dokumentacije glede dodelitve frekvenc za mobilno tehnologijo 5G podjetju BTC je namreč ugotovil, da je direktorica s svojimi izjavami zavajala. Podjetje BTC namreč ni pridobilo evropskih sredstev za raziskovalni projekt razvoja 5G tehnologij, kot je v svojem poročilu navedlo vodstvo agencije. Muha je po sklepu sveta agencije o njeni razrešitvi poudarila, da z razlogi zanjo ni bila uradno seznanjena, a je razrešitev po njenem mnenju nezakonita, saj ni imela možnosti odgovora na obtožbe, kot to predvideva zakon. Zanikala pa je tudi, da bi na strani vodstva AKOS-a v primeru podelitve testnih frekvenc za tehnologijo 5G družbi BTC prišlo do nepravilnosti. Družba je licence vrnila, in sicer so navedli, da zaradi “negativnega političnega in medijskega odziva”.

Sara Bertoncelj