Sviz je proti spremembam zakona o dohodnini in višjim plačam, kljub temu pa bodo stavkali za višje plače

Datum:

Sviz je proti spremembam zakona o dohodnini in višjim plačam, hkrati pa bi stavkali za višje plače. Zavajanje in manipulacija ali norčevanje iz članov? Razumi, kdor more – takšni komentarji se pojavljajo na družabnih omrežjih, poleg tega pa mnogi poudarjajo, da zet Milana Kučana živi na račun delavskega razreda z nenormalno visokim osebnim dohodkom. Velja spomniti, da Sviz velja za enega najbolj spolitiziranih sindikatov v Sloveniji, saj v njem vse niti vleče nekdanji kandidat Levice za evropskega poslanca, Branimir Štrukelj. Bolj kot se bomo bližali volitvam, bolj se bo stopnjevala ostrina sindikalnega boja proti vladi. Sviz skupaj z drugimi sindikati javnega sektorja od vlade zahteva enak dvig plač, kot ga je ta predvidela za zdravnike. Ob tem je zanimivo, da so tudi sindikati javnega sektorja nasprotovali koalicijski noveli zakona o dohodnini, ki bi prek dviga splošne olajšave zvišal plače tako delavcem v javnem kot zasebnem sektorju. 

Podjetnik in predsednik območnega odbora GAS (zdaj Konkretno) Alojz Kobe je na Twitterju zapisal: “Če v Avstriji izplača delodajalec 1500 evrov bruto, prejme zaposleni 1232 evrov, v Sloveniji pa zaradi ekstremne obdavčitve dela zaposleni prejme le tisoč evrov. In višjim plačam in razbremenitvi dela socialisti vztrajno nasprotujejo. Saj je blagostanje, red in mir največja nevarnost za socializem.” Sviz je zakonu o dohodnini, ki bi zaposlenim prinesel višje plače, nasprotoval, češ, da bi to obremenilo državni proračun. Sedaj, v času predvolilnega boja, jih to ne skrbi več, za stavko pa krivijo vlado.

Kobe je tudi še enkrat spomnil na poslance, ki so glasovali proti višjim plačam. To so bili seveda predvsem poslanci strank koalicije KUL – med njimi so na primer Marko Bandelli, Luka Mesec, Lidija Divjak Mirnik, Marjan Šarec, Nataša Sukič, Matjaž Han, Matjaž Nemec, Violeta Tomič in tako naprej. Poleg tega je omembe vredno, da je Sviz pravi nepremičninski mogotec – imajo kar 73 nepremičnin na 49 lokacijah. Sviz je tako lastnik 7531 kvadratnih metrov nepremičnin, ki so po oceni Gurs-a vredne več kot 3 milijone evrov. Poleg tega pa je tik pred protesti Branimir Štrukelj porabil 120 tisoč evrov za apartma.

Spomnimo, potem ko so predstavniki petih sindikalnih central, med njimi seveda tudi predsednik Konfederacije javnega sektorja Štrukelj, prek ustavnega sodišča blokirali začasni dvig plač zdravnikov, se Sindikat vzgoje in izobraževanja podaja v stavko, in sicer za višje plače šolnikov. Sviz skupaj z drugimi sindikati javnega sektorja od vlade zahteva enak dvig plač, kot ga je vlada predvidela za zdravnike. Ob tem je zanimivo, da so tudi sindikati javnega sektorja nasprotovali koalicijski noveli zakona o dohodnini, ki bi prek dviga splošne olajšave zvišal plače delavcem tako v javnem kot zasebnem sektorju. Sindikat vzgoje in izobraževanja je skupaj z nečlani sindikata izglasoval stavko – število glasujočih namreč presega število članov Sviza. Najbolj enotno so o stavki glasovali v vrtcih.

Največ so pridobili ravno učitelji in drugi v izobraževanju, ki imajo na letni ravni kar za četrtino višje plače kot lani
Štrukelj je napovedal, da če 9. marca sporazum ne bo sklenjen, bodo najkasneje tisti dan napovedali, kako se bo stavka nadaljevala. Glavni tajnik Sviza ni želel odgovoriti na vprašanje, ali gre sindikatu v prid, da bo stavka potekala v predvolilnem času. Povedal pa je, da jih vlada “brutalno ignorira” in da je tako sama kriva za stavko – zaradi porušitve plačnih razmerij. Na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport pa so se odzvali z besedami, da so predstavnikom vzgojno-izobraževalnih zavodov prisluhnili, da z njimi ves čas aktivno in redno sodelujejo ter da jim pomagajo pri reševanju dilem in izzivov. Po podatkih Sursa se je od maja 2020 do junija 2021 lani povprečna bruto plača v Sloveniji zvišala za 6,1 odstotka, in sicer za 13,7 odstotka v javnem sektorju in 5 odstotkov v zasebnem. Največ so pridobili ravno učitelji in drugi v izobraževanju, ki imajo na letni ravni kar za četrtino višje plače kot lani.

“Še v času sprejemanja zakona o dohodnini so v Sviz-u zakonu o dohodnini, ki bi zaposlenim prinesel višje plače, nasprotovali, češ da bo to obremenilo državni proračun. Danes, v času predvolilnega boja, jih to ne skrbi več, ampak za stavko krivijo vlado,” so opozorili na portalu Domovina.je. Ob tem so še poudarili, da Sviz velja za enega najbolj spolitiziranih sindikatov v Sloveniji, saj v njem vse niti vleče nekdanji kandidat Levice za evropskega poslanca Branimir Štrukelj. Bližje kot bodo volitve, bolj je pričakovati stopnjevanje ostrine sindikalnega boja proti vladi, so izpostavili.

Plačni položaj zaposlenih v visokem šolstvu se sistematično poslabšuje, plače v visokem šolstvu zaostajajo za plačami diplomantov
Medtem pa tudi Visokošolski sindikat Slovenije ugotavlja, da so se v preteklih letih zgodila naslednja dejstva, ki so bistveno poslabšala raven pravic visokošolskih delavcev v primerjavi z drugimi primerljivimi skupinami javnih uslužbencev: stavkovni sporazum med vlado in sindikatom Fides, sklenjen marca 2017, je spremenil strukturo zdravniških delovnih mest in vzpostavil vzporedna, višje vrednotena delovna mesta “višjih” zdravnikov, s tem pa omogočil razporejanje zdravnikov na višje vrednotena delovna mesta. Po njihovih besedah so se s tem podrla plačna razmerja med visokošolskimi učitelji in zdravniki specialisti, ki so veljala že pred in tudi po uveljavitvi enotnega plačnega sistema v javnem sektorju.

Plače zdravnikov specialistov so toliko višje od plač univerzitetnih profesorjev, da medicinski fakulteti, zlasti tista na Univerzi v Mariboru, zelo težko pridobita habilitirane visokošolske učitelje medicine za opravljanje pedagoškega dela v okviru delovnega razmerja na univerzi, zato ti velik del pedagoškega dela opravijo honorarno. Zdravniki so torej že doslej imeli bistveno višje plače od svojih nekdanjih profesorjev, s čimer je po mnenju Visokošolskega sindikata Slovenije porušen plačni izraz hierarhije znanja. Sindikat je v začetku februarja podal konkretne predloge sprememb kolektivne pogodbe glede uvrstitve delovnih mest in nazivov ter druge konkretne predloge dopolnitev kolektivne pogodbe. “Če se pogajanja o teh zahtevah ne bodo pričela v 30 dneh in če ne bodo v razumnem roku zadovoljivo zaključena, bo Visokošolski sindikat Slovenije organiziral stavko delavk in delavcev v visokem šolstvu. Stavka bo najprej opozorilna, nato se bo po potrebi nadaljevala do vladne izpolnitve stavkovnih zahtev,” je zapisal dr. Gorazd Kovačič, predsednik VSS.

Sara Bertoncelj

Sorodno

Zadnji prispevki

Na veliki petek se spominjamo Kristusovega trpljenja in križanja

Danes obeležujemo veliki petek, dan ko se spominjamo Jezusovega...

Danes veliko soočenje Tine Gaber in Pavla Ruparja na sodišču

"Dokazovali bomo resničnost trditev, da je imel Rupar utemeljen...

Mladi za Celje: Osnovnošolci predstavili 65 raziskovalnih nalog

Na Osnovni šoli Hudinja je bila minuli četrtek javna...