fbpx

Svoboda po boljševistično se kaže tudi v lovskih vrstah – iz slovenske lovske kulture bi črtali tradicionalno Hubertovo mašo!

Hubertove maše so že stoletja sestavni del slovenske lovske kulture. (Foto: Novice.si)

“Tako butastega zapisa pa že dolgo nisem bral. Poglejte čez nos v srednjeevropske države. Tam so običaji in maše v čast sv. Hubertu nekaj čisto običajnega. Je pa vsakomur oziroma vsaki lovski družini prepuščeno, ali jo obhaja ali ne,” se je na nestrpen zapis na Facebooku odzval lovec in pevec Marko Smrtnik, doma iz avstrijske Koroške, kjer so Hubertove maše sestavni del lovske kulture.

Še kdo ne ve, kako se razgali zlaganost levičarske/tranzicijske “strpnosti”. Zaželi se “blagoslovljen Božič”! O tem smo že pisali. Tukaj. Na podoben način nekatere motijo dela prosti dnevi na krščanske praznike, kot so Marijino vnebovzetje, Božič in Velika noč. V preteklosti je že bilo slišati pripombe, da na te dni ni mogoče nakupovati, delati ipd. “O sveta preproščina” ali “blagor ubogim v duhu”, če se izrazimo pobožno šaljivo. Vsekakor ima slednji rek še drugačen teološki pomen, je pa za pričujoči prispevek več kot prikladen.

Gre za posameznike, ki se radi razglašajo za strpne, v resnici pa “pokajo po šivih” od nestrpnosti in mržnje. Zadnji takšen incident prihaja iz lovskih logov. Lovec Roman Kos je tokrat obračunal z Rimokatoliško cerkvijo, predvsem z lovsko mašo sv. Huberta. Gre za dolgoletno tradicijo, posvečeno zavetniku lovcev. V zapisu znotraj skupine na Facebooku je navedel, da bi se morale Lovske družine in Zveze lovskih družin “zavezati zgolj svoji dejavnosti in namenu”, aktivnosti, ki temeljijo na verskih čustvih pa bi bilo treba izvzeti.

Roman Kos naj bi bil zaposlen v Slovenski vojski. (Foto: Facebook)

Izjemno ga moti, da si nekateri “lovski tovariši umišljajo” t. i. lovske maše, posvečene dotičnemu svetniku ter zadevo “tlačijo v kontekst lovske kulture”. Zapisal je, da gre za “neresno” in “nedopustno” početje. Prepričan je, da so “slovenski lovci nepolitično in neversko združeni v lovsko strokovno stanovsko združenje in se ravnajo po etičnem kodeksu slovenskega lovca”. V nadaljevanju pa je zapisal, da “v društvih – lovskih družinah ni prostora za običaje Rimskokatoliške cerkve”, “versko čustvovanje” pa reducira na zasebno raven. Spomnimo, da je to počela že Komunistična partija.

Resnični problem niso Hubertove maše, ampak od komunizma okvarjena, nestrpna mentaliteta
Najbistroumnejše pa je njegovo razmišljanje o (fiktivnem) konfliktu interesov med krščansko vero in lovstvom, saj slednje pomeni ubijanje živali. Tovariš Roman je s tem razgalil svoje temeljno pomanjkanje splošne razgledanosti in osnovnega poznavanja krščanstva – ubiti žival namreč ni enako kot ubiti človeka. Zato smo njemu v poduk pripravili kratek “verouk”: tudi Jezus je tako ali drugače sodeloval pri “ubijanju” živali, bodisi rib bodisi velikonočnih jagnjet. V Svetem pismu najdemo tudi primer, ko je demone iz obsedenega človeka nagnal v svinje, ki so nato podivjale in utopile v jezeru.

Zapis Romana Kosa je k sreči doživel veliko nasprotovanje ostalih članov skupine. (Foto: posnetek zaslona)

S tem je jasno pokazal, da ljudje in živali zanj niso enakovredni. Drugače pa je v kakšni nekrščanski religiji, kjer poznamo tudi svete živali … Več tukaj. Za konec pa je tovariš Roman krščanstvo žaljivo/škandalozno razglasil za “umetno tvorbo” in “izmišljeno verovanje”. Resnični problem slovenske (lovske) družbe niso Hubertove maše, ampak od komunizma okvarjena, nestrpna mentaliteta, ki človeka napeljuje k iskanju sovražnih elementov v družbi. Iskanje sovražnika je temelj delovanja tega zločinskega sistema in vseh njegovih sodobnih mutacij/izrodkov na različnih družbenih področjih. To je razširjeno mentalno kronično obolenje “svobodnih” in “naprednih”.

Domen Mezeg