Tako na eni izmed gimnazij dijake učijo o tretjem spolu

Fotografija je simbolična. (Foto: STA)

Zastrupljevalci mladih umov, ki ne psihološko ne kognitivno niso sposobni, da bi se obranili pred tovrstnim pranjem možganov, v Sloveniji že nekaj časa prodirajo v izobraževalne ustanove. Medtem ko smo se doslej osredotočali na to, da želijo možgane prati osnovnošolcem ali celo otrokom v vrtcih, smo bili precej nepozorni na to, kaj se dogaja v gimnazijah. Gimnazije in srednje šole v otrokovem življenju pomenijo obdobje, ko je zaradi najstništva najbrž kar najbolj dovzeten za “spolno (pre)vzgojo”, in to seveda skušajo izkoriščati tudi tako imenovani “revolucionarji”.

V slovenski tvitosferi je zaokrožila fotografija srednješolskega testa, natančneje iz 3. letnika šišenske gimnazije, iz katerega je razvidno, da se dijaki morajo učiti o tretjem spolu kot o dejstvu.

Na srečo je v Slovenji vse več konzervativnih “psov čuvajev”, ki nadzirajo bolj ali manj skrito delovanje levice, tako je tudi ta zadeva prišla v javnost.

Image

Subverzivno pranje mladih možganov
Težko bi to imenovali drugače kot prikrito, subverzivno pranje mladih možganov, pri čemer se uporablja retorične trike kot so avtoriteta znanosti, predstavljanje špekulativnih humanističnih hipotez kot znanosti, relativizacija pomena biologije, hiperbolizacija pomena družbenih označevalcev. Vse to precej skrito pred očmi javnosti. Če testa ne bi fotografiral pogumni dijak iz stabilne konzervativne družine, če ne bi bilo vedno več, kot rečeno, konzervativnih ljudi, ki so se pripravljeni javno eksponirati, bi bile generacije in generacije najstnikov podvržene indoktrinaciji, ne da bi za to kdo vedel.

Vseeno je, če temu rečemo marksizem ali piščanec, abotno je
Ker je tviteraš pisal o marksistični teoriji spola, eden komentatorjev pa mu je odgovoril, da Marx o tem ni pisal, je pomembno poudariti, da je to, da speljejo pogovor na razpravo o tem ali gre za marksizem in zakaj ne, pogosto retorično orodje levice. Namesto, da bi ostali v razpravi o abotnosti takega vedenja, jo speljejo na semantično vzporedno razpravo.

Aleš Ernecl