Tako si Igor Šoltes rešuje mesto v Evropskem parlamentu: Od Zelenih beži k rdečim!

Evropski poslanec Igor Šoltes, sicer vnuk Edvarda Kardelja, je začel kazati svoje prave barve. Na družbenih omrežjih so se namreč pojavile fotografije njegovega sestankovanja s člani skrajne Levice. Si na ta način rešuje dobro plačano mesto v Evropskem parlamentu?

Po družbenih omrežjih so zaokrožile fotografije sestankovanja Igorja Šoltesa, sicer člana levičarske poslanske skupine Zelenih v Evropskem parlamentu, doma pa trenutno nima stranke. Ker pa se nezadržno približujejo evropske volitve, ni treba dolgo razmišljati, da pomislimo na to, da je Šoltes že pričel razmišljati o tem, kako si čimbolj ugodno rešiti dobro plačano mesto v Evropskem parlamentu. Na naključnega fotografa, ki je ekstremistične udeležence sestanka posnel v Krigl Pubu, so se slednji odzvali skrajno nasilno: iz fotografij je razvidno, da so začeli proti njemu nasilno mahati z rokami, nekateri uporabniki družbenih omrežij pa menijo, da je šlo celo za salutiranje, kakršnemu smo bili priča v času nacionalnega tipa socializma! Le ugibamo lahko, kako globoko so ob druženju pogledali v kozarec.

Ekosocialist Šoltes že dolgo izkazuje svoje simpatije do skrajne Levice
Režimsko trobilo tajkuna Petana Dnevnik je poročalo, da se je Igor Šoltes kot podpornik, poleg levičarskega ekonomista Jožeta Mencingerja ter nekdanjega člana Združene levice in takratnega podpornika skrajne Levice Dušana Pluta, znašel v središču pozornosti na lanskoletnem kongresu skrajne Levice. Omenjeni medij se je že takrat spraševal, če se bosta Igor Šoltes in Levica “našla”, v oči pa zbode naslednje. Kot režimsko trobilo prvega ranga je Dnevnik spomnil, da sta se Šoltes in njegova propadla stranka Verjamem “razšla”. Bliže resnici pa je sledeče: stranko je kot še eno izmed strank v vrsti strank novih obrazov ustanovil Šoltes leta 2014 pred evropskimi volitvami, na katerih je bil tudi izvoljen v Evropski parlament, kjer se je priključil evropski poslanski skupini levičarskih Zelenih.

Kot predstava za javnost je bila organizirana še volilna kampanja stranke Verjamem za državnozborske volitve, ki so sledile nedolgo za tem in na katerih si Šoltes zaradi finančnih in drugih koristi, ki jih uživa kot evroposlanec, nikakor ni želel biti izvoljen. Sploh pa je bila takrat vsa pozornost javnosti s pomočjo mainstream medijev in režimskih trobil usmerjena v stranko najnovejših obrazov, tj. Stranko Mira Cerarja. Rezultat je bil pričakovan, stranka Verjamem je namreč na takratnih državnozborskih volitvah prejela zgolj pičlih 0,78 odstotka podpore. Ne samo, da se mu ni uspelo uvrstiti v parlament s svojo stranko, pač pa stranka ni dosegla praga enega odstotka, kolikor je potrebno doseči za upravičenost do državnih sredstev. Morda pa se je s stranko Verjamem Šoltes podal na državnozborske volitve v upanju na rezultat med enim in štirimi odstotki, da bi še dodatno ožel davkoplačevalce?!

S čim se ukvarja Šoltes v Evropskem parlamentu?
Sicer javnost po tem, ko se je Šoltes udobno namestil na stolček v Evropskem parlamentu, o njem ne sliši prav pogosto, če pa od blizu pogledamo njegovo delo, vidimo, da je dobro usklajen s skrajno Levico. Kot hinavec je molčal ob političnem zaprtju Janeza Janše tik pred državnozborskimi volitvami leta 2014, oglasil pa se je, da bi v en glas z drugimi levičarji podpiral nesojene katalonske osamosvojitelje. Osebni interesi so pri tem vidni že na prvi pogled: leta 2014 je upal na to, da bo presegel en odstotek glasov na državnozborskih volitvah, ob dogajanju v Kataloniji pa je preusmerjal pozornost od domačih težav z migranti, korupcije v zdravstvu ter gospodarskih težav. Sodeč po njegovem Instagram profilu državljane, kot se za ekološkega socialista spodobi, straši pred uporabo plastike. Prav tako je nedavno podprl obremenilno poročilo, polno laži in zavajanj o dogajanju na Madžarskem, s katerim evropski socialisti skušajo nagajati Viktorju Orbánu ter pokazati, da želijo uničiti vsak odpor proti naraščajočemu vplivu zbirokratizirane Evropske unije.

Foto: Twitter

Kako je Šoltes prišel do luksuznega stanovanja, v katerem živi? Tako kot migranti: z izkoriščanjem socialne države!
Igor Šoltes je ob zadnjih volitvah po podatkih Državne volilne komisije prebival v bližini centra Ljubljane, in sicer v luksuznem stanovanju v stanovanjskem bloku novejšega letnika na Viški cesti, ki se nahaja v neposredni bližini Krigl Puba, lokala, v katerem se je srečal s člani skrajne Levice. V tem delu Ljubljane stanovanjske nepremičnine dosegajo vrtoglave cene, stanovanja novejšega letnika, kakršno je Šoltesovo, pa lahko dosežejo celo ceno 4.000 do 5.000 evrov na kvadratni meter. Slovenske novicso v tistem času poročale, da je Igor Šoltes v pičlih petih letih odplačal posojilo za stanovanje v vrednosti 155.000 evrov, kar je skupaj z obrestmi zneslo blizu 3.000 evrov, torej približno tri povprečne mesečne neto plače, del stanovanja pa je verjetno plačal tudi s prihranki. Poleg tega Igor Šoltes razpolaga tudi z delom nepremičnine v Piranu. Nimamo nič proti, da visok državni funkcionar in politik živi v nepremičnini višjega cenovnega razreda. Toda samo spomnimo naj, kako si je Igor Šoltes olajšal pot do svojih luksuznih nepremičnin.

Po socialistično! 16 let je živel v občinskem stanovanju, za katerega je plačeval netržno najemnino v višini pičlih 400 evrov, razliko do tržne najemnine pa smo mu lepo subvencionirali davkoplačevalci. V občinsko stanovanje, ki je veliko 80 kvadratnih metrov, se je vselil že leta 1993, v njem pa ostal kar šestnajst let, vse dokler za njegovo izkoriščanje socialne države ni izvedela javnost, ki je bila ob razkritjih ogorčena. Zakaj ga je pozneje kljub temu podprla na volitvah v Evropski parlament, ne moremo razumeti, lahko si pa predstavljamo, da so imeli veliko vlogo pri tem mainstream mediji, kot ponavadi.

Pomembno pa je povedati tudi, da je njegovo trenutno stanovanje na Viški cesti veliko kar 100 kvadratnih metrov. Glede na to, da so ga kot pravega ekosocialista vedno polna usta solidarnosti (vsaj, ko gre za tuj denar) in “strpnosti” do nelegalnih migrantov, se lahko upravičeno vprašamo, zakaj ni v svojem domu nastanil tri do štiri ilegalce, kolikor bi jih glede na velikost stanovanja brez problema sprejel? Tako bi namreč davkoplačevalcem prihranil kar nekaj denarja in se na ta način delno oddolžil davkoplačevalcem za grehe iz preteklosti, hkrati pa pokazal, da izjemoma njegovim besedam sledijo tudi dejanja.

J. Ž.