Po spletnih omrežjih je zaokrožilo nenavadno vabilo, za katerega se zdi, da so ga napisali ljudje z Marsa ali pa popolni norci. Zakaj pravim norci? Zato, ker poziva na koncert z naslovom “Nosil bom rdečo zvezdo”. V tem vabilu je toliko zgodovinskih kiksov in poveličevanja genocida nad lastnim narodom, da je do skrajne mere morbidno. Koliko je zadeva zrela za posredovanje umobolnice, vam pove že samo dejstvo, da je pod vabilo podpisana “svečenica Čezvesoljske zombi cerkve blaženega zvonenja”, odvetnica Ana Jug.
Ana Jug je znana aktivistka “demokratičnega” socializma, ki ne manjka na nobeni pasji procesiji “modernih” socialistov. Vabilo se začne z besedilom “Rdeča zvezda zdaj in na vekomaj!” Ob tem, da gre za jasno norčevanje iz katoliške veroizpovedi, pa je zelo povedno tudi nevidno sporočilo: klali vas bomo v imenu zločinske komunistične ideologije zdaj in na vekomaj. Sporočilo rdečih džihadistov je torej jasno.
Jugova ima čast, da predstavi “največjo” slovensko pesnico
Ana Jug nadaljuje svoje pismo s predstavitvijo osrednje “zvezde” tega koncerta – Svetlane Makarovič. Za slednjo Jugova pravi, da je največja slovenska pesnica in šansonjerka. Očitno se ti mora proti starim letom malce omračiti (ali pa ordečiti) um, da ti dajo tako laskav naziv. Sledi poziv na koncert z naslovom “Nosil bom rdečo zvezdo”, ki bo na Kongresnem trgu v Ljubljani. Torej če lahko prav razumemo, bo ta koncert policija dopustila? Thompsonu so prepovedali koncert, ker poje o hrvaškem domoljubju, koncerta, na katerem se bo pelo o bratomoru in genocidu, pa ne bodo prepovedali?
Jugova nadaljuje: “Čas je, da združimo moči za boljši jutri in ni ga, ki bi nas znal boljše združiti kot pesem, junaška, borbena (Kladivo in nakovalo, Vstala Primorska, Partizan, Bandiera Rossa, Comandante Che Guevara, Na juriš …).” V glavnem peli bodo partizanske pesmi, ki častijo nekdanji nedemokratični komunistični režim, poveličevali bodo “borbo” in zanikali genocid. Po opisu pesmi sodeč bodo proslavili tudi množičnega morilca in psihopata Che Guevaro, ki je z rdečimi črkami zapisan v srca kubanskega ljudstva.
Aleksander Rant