fbpx

To je razlog, zakaj gasilke verjetno nikoli ne bodo Slovenke leta – pa bi morale biti!

Foto: STA/Twitter

Revija Jana v lasti Odlazkovega medijskega imperija je s svojim februarskim izborom za Slovenko leta izbrala Niko Kovač, s tem pa prisolila “klofuto” vsem ostalim Slovenkam, ki bi si naziv veliko bolj zaslužile. Slovenija je ravno prihajala iz obdobja pandemije, ko so mnoge Slovenke v zadnjih dveh letih na svojih plečih nosile zdravje vseh slovenskih državljanov in državljank ali pa na drugačen način vložile svoje življenje z namenom izboljšanja stanja v Sloveniji. Tako kot so tokrat to počele gasilke na Krasu, ko so srce pustile na terenu. To so ženske, ki bi morale krasiti naslovnice in o njih bi se moralo govoriti. Pa se ne in se verjetno tudi ne bo, ker niso protivladne aktivistke, kot je bila to Kovačeva v času Janševe vlade.

Slovenija je bila priča že marsikateremu udrihanju čez Slovenijo in slovenski narod na takšen ali drugačen način, vendar je izbor Slovenka leta nekako kaplja čez rob, saj je šlo za očitno posmehovanje vsem Slovenkam, ki bi si naziv dejansko zaslužile. V času izbora so bile to “rešiteljice v pandemiji”, tokrat pa bi bile lahko to gasilke, ki so se borile proti ognju na Krasu in dobesedno definirale naziv “Slovenka leta”. Pa vendar najbrž ne bodo nikoli, saj nimajo tistega, kar Odlazkovi mediji za Slovenko leta zahtevajo – politični aktivizem namreč.

Ko se je pred kakšnim letom zaganjalo vik in krik “zaradi vode“, so aktivistka Nika Kovač, Inštitut 8. marec & Co. na noge pognali celo Slovenijo. Sedaj, ko je “svoboda” in so na Obali grozile redukcije vode, pa to ni bil problem. Dokler ni na Krasu zagorelo.  Inštitut 8. marec s Kovačevo na čelu je v času rušenja zakona o vodah v medijih širil lažnivo propagando, da se zakonske spremembe dotikajo pitne vode, kar ni bilo res, saj je predlagana zakonodaja urejala nabrežine in vodotoke, a resnica ni zanimala nikogar. Glomazni aparat nevladnih organizacij, ki ga je koordiniral Inštitut 8. marec, je ustvaril navidezno resnico. Nekateri so ji verjeli, danes pa za to plačujemo visoko ceno. In medtem ko je Kovačeva iz svojega udobnega naslonjala užaljeno odgovarjala na kritike, ki so posledica njenih dejanj, so pogumne gasilke gasile požar na Krasu. Slovenka leta pa je Nika Kovač – ne sliši se prav, kajne?

Imenovanje Slovenke leta je v času izbora sprožilo buren odziv na družbenih omrežjih, saj je predstavljal “klofuto” vsem delovnim in marljivim ženskam, veliko zaslužnejšim in sposobnejšim od nje.  In ne glede na to, da je od tega minilo že nekaj mesecev, izbiranje Slovenk leta še vedno razburja javnost z neprimernostjo izbora. Tudi na Twitterju, ko je eden od uporabnikov objavil fotografiji Nike Kovač in na drugi strani gasilk in zapisal: Predstavnice slovenskih nevladnic. Vodja prve skupine je postala Slovenka leta, ker je pomagala zrušiti zakon o vodah. Vodja druge skupine, ki je kljub pomanjkanju vode gasila največji požar v zgodovini Slovenije, pa verjetno ne bo nikoli Slovenka leta!

V ozadju je vedno politična agenda
In verjetno ima prav, saj ne spadajo v del privilegirane elite, katere edini namen obstoja je protivladni aktivizem – dokler je bila na oblasti Janševa vlada. Pri podelitvi nagrad Slovenska leta je povsem očitno, da je gre za politično odločitev z izbiro nekoga, za katerega leva omrežja računajo, da ima političen kapital. Da ima ozadje izbire Slovenke leta politično agendo, pove tudi zgodba o nekdanji zvezdnici levice Katarini Kresal. Ta je leta 2009 ravno tako prejela ta “laskavi” naziv Slovenke leta. Omrežja so imela zanjo velike načrte, tudi za predsednico države, vendar so jo potopile afere Baričevič in najem stavbe NPU na Dimičevi cesti. Zato gasilke ne bodo Slovenke leta, niti bodo to zdravnice in medicinske sestre in ostale iz hvalevrednih poklicev, saj za Odlazkove medije in levico nimajo politične vrednosti.

Tanja Brkić