“Starši tarnajo nad kupi delovnih zvezkov, učitelji trepetajo v bojazni, da bodo zgrešili kakšen cilj v učnih načrtih in potem zagrešili neko napako, ki jo bodo lahko očitali tako s strani inšpekcije kakor tudi starši”, je na novinarski konferenci dejala predsednica Odbora za izobraževanje, znanost in šport pri Strokovnem svetu SDS Mojca Škrinjar, ki je predstavila reformo izobraževalnega sistema.
Uvodoma je Škrinjarjeva predstavila svoj pogled na staro stanje in utemeljila zakaj je potrebna reforma izobraževalnega sistema, ki daje uporabno znanje, razvija ustvarjalnost, inovativnost in kritično mišljenje ter vzgaja za vrednote in v duhu domoljubja.
Podala je ugotovitve med zelo podobno deželo kot je naša, in to je Avstrija in z nami. Ugotovljene so bile precejšnje razlike med nami. Bruto domači proizvod na prebivalca je v Sloveniji 31.151, v Avstriji pa je 48.091 dolarjev na prebivalca. Nezaposlenost med mladimi je v Sloveniji 16,4 odstotka, v Avstriji pa 10,6 odstotka. Dečki, ko so preverjali bralno pismenost vpisi 2012 so v Sloveniji dosegli 454 točk, v Avstriji pa 471 točk. V matematiki so dečki pri nas dosegli 502 točki, v Avstriji pa 517 točk. Zadolženost države Slovenije je zrasla od 22 odstotkov v letu 2008 do preko 80 odstotkov v letu 2014. Skokovit razvoj, ki ga je Slovenija doživela v prejšnjem desetletju je zamrl s pričo krize in kaže kot da se ne pobiramo dobro po tej krizi. Slovenski izobraževalni sistem je kljub kozmetičnim včasih nepotrebnim popravkom z devetletko in predvsem z izvedbo mature ob manjkanju dualnega sistema in prepičlega izkoristka znanosti s strani gospodarstva ter premajhne povezanosti trga dela z izobraževanjem vendarle v krizi.
Debelost med slovenskimi otroci narašča
Postavili smo se v prvo deseterico svetovnih držav, kjer imajo mladostniki težave s tem. “Starši tarnajo nad kupi delovnih zvezkov, učitelji trepetajo v bojazni, da bodo zgrešili kakšen cilj, v učnih načrtih in potem zagrešili neko napako, ki jo bodo lahko očitali tako s strani inšpekcije kakor tudi starši”, je še opozorila Mojca Škrinjar.
Med visoko izobraženih mladih v tujini pa grozi, da bomo postali družba brez perspektive
V našem izobraževalnem sistemu je s pričo dreves v manjku gozd. Smisel izobraževanja je opremiti človeka s kompetencami za življenje, za delo, za sobivanje in v iskanju osebne sreče ter zadovoljstvo dajati drug drugemu in sprejemati drugega ter ga naučiti odgovornosti za odlikovanje poteka lastnega življenja. Škrinjarjeva je še povedala, da je “pričujoči program torej začrtana pot posameznika skozi izobraževalni sistem, v iskanju najboljše priložnosti glede na danost in talente, ki jih ima vsak človek.”
Naloga izobraževalnega sistema je odkriti te talente in mladega skrbno z veliko odgovornostjo in predanostjo učiteljev spremiti na njegovo najboljšo pot. Dejala je še, da sistem ne more sam rešiti vseh nakopičenih težav, zato so tudi drugi sistemi v državi, ki mora služiti temu. Dejstvo pa je, da je izobraževalni sistem najpomembnejši temelj v državi, temelj ki omogoča oblikovanje človeka ob družini.
Temeljni poudarki izobraževanja, znanosti in športa
Program na področju izobraževanja, znanosti in športa želi Slovencem zagotoviti odlično in uporabno znanje, odkritje talentov slehernega šolujočega, razvoj ustvarjalnosti, inovativnosti ter kritičnega mišljenja. Razvoj vrhunske znanosti in vrednostni sistem ter domoljubje v šoli.
Na področju izobraževanja in znanosti bodo tako zagotovili dostopnost, kakovost, fleksibilnost in učinkovitost ter povezali izobraževanje s trgom znanja. “To bomo storili tako, da bomo omogočili javne ali zasebne vrste s koncesijo v podjetjih kamor bodo zaposleni starši lahko prednostno vključili svojega otroka, zagotovili brezplačne učbenike in delovne zvezke v papirni – za mlajše učence in elektronski obliki za starejši učence in dijake, posodobili predmetnik tako da se bodo učenci v osnovni šolo učili praktičnega življenja”, so bile še besede Škrinjarjeve.
Ohranili bodo osnovne šole in podružnice na podeželju
SDS-ov program izobraževanja ureja optimalno mrežo srednjih šol, zlasti na deprivilegiranih območjih. Prav tako bodo spodbujali nastanek izobraževalnih srednješolskih strokovnih programov, ki sledijo potrebam gospodarstva. Kot poudarjajo, bodo zagotovili tudi izbirnost osnovnošolskih in srednješolskih programov z ustrezno mrežo zasebnih šol ter omogočili ustanavljanje in financiranje visokošolskih kakovostnih programov, ki jih država v strategiji sprejme kot strateško potrebne za analizo potreb v državi.
Slovenska demokratska stranka želi s programom na področju izobraževanja, znanosti in športa Slovencem zagotoviti:
- odlično in uporabno znanje,
- odkritje talentov slehernega šolajočega,
- razvoj ustvarjalnosti, inovativnosti ter kritičnega mišljenja,
- razvoj vrhunske znanosti,
- vrednostni sistem in domoljubje v šoli.
Na področju izobraževanja in znanosti bomo zagotovili dostopnost, kakovost, fleksibilnost in učinkovitost ter povezali izobraževanje s trgom znanja.
To bomo storili tako, da bomo:
- omogočili javne ali zasebne vrtce s koncesijo ob podjetjih, kamor bodo zaposleni starši lahko prednostno vključili svoje otroke,
- zagotovili brezplačne učbenike in delovne zvezke v papirni (za mlajše učence) in elektronski obliki za starejše učence in dijake,
- posodobili predmetnik tako, da se bodo učenci v osnovni šoli učili praktičnega življenja,
- ohranili osnovne šole in podružnice na podeželju, zlasti nadepriviligiranih območjih in uredili optimalno dostopno mrežo srednjih šol,
- spodbujali nastanek izobraževalnih srednješolskih strokovnih programov, ki sledijo potrebam gospodarstva,
- zagotovili izbirnost osnovnošolskih in srednješolskih programov, tudi z ustrezno mrežo zasebnih šol,
- omogočili ustanavljanje in financiranje visokošolskih kakovostnih programov, ki jih država v strategiji sprejme kot strateško potrebne z analizo potreb v državi,
- zagotovili izbirnost visokošolskih programov in odpravili ovire za nastajanje novihprogramov na javnih fakultetahpa tudi s podeljevanjem koncesij zasebnim fakultetam po jasnih in merljivih kriterijih,
- uvedli zunanjo evalvacijo v vrtce, osnovne in srednje šole,
- uvedli sprejemniizpitnauniverzi, tako da bo matura le del kriterijev za vpis na univerzo, izbira drugih kriterijev pa bo sodila v pristojnost visokošolskih ustanov
- uvedli intervju v okviru sprejemnega izpita za nekatere fakultete (pedagoški programi),
- spodbudili fakultete, da strokovni izpit za učitelje umestijo v dodiplomski program,
- zagotovili razvoj inizboljšanje kakovosti slovenske znanosti v svetovnem merilu,
- omogočili aktivno sodelovanje z JRO in Univerzami pri pisanju patentov, zaščiti intelektualne lastnine v Sloveniji in na tujem, tako da bomo omogočili financiranjezačasnih skupin strokovnjakov z različnih področij za razvoj od izuma do prototipa ter raziskave trga,
- uvedli možnost zaposlitve uveljavljenih tujih strokovnjakov inpoenostavili postopkezaposlovanja z mednarodnimi razpisi ter pritegnili Slovence, ki so na tujih univerzah,
- spodbujali mednarodno izmenjavo dijakov, študentov, učiteljev – Erazmus za vse,
- uvedli dualni sistem v srednjem strokovnem in višjem šolstvu,
- zagotovili sistematično vzpostavitev ter zagotavljanje povratnih informacij s strani alumnov in njihovih delodajalcev o potrebah in priložnostih za izpopolnjevanje obstoječih študijskih programov in njihovega izvajanja,
- zmanjšali beg možganov, tudiz ustanovitvijo nove javne univerze- politehnike,
- vključili delodajalce pri evalviranju in izboljševanjusrednješolskih strokovnih in visokošolskih programov,
- zagotavljali vseživljenjsko učenje in napredovanje do zaključka poklicne kariere ter zmožnost bogatega intelektualnega življenja do pozne starosti,
- maksimalno izkoristili obstoječe EU mehanizme in orodja za večanje zaposljivosti in izboljšanje poklicnega izobraževanja v skladu s smernicami Education and training 2020 ter orodja za primerljivost študijskih stopenj, znanja in kompetenc.
Skrbeli bomo za nadarjene mlade ter ranljive skupine mladih, tako da bomo:
- omogočili dostopnost kulturnih prireditev zamlade v izobraževanju,
- omogočili največjo možno integracijo otrok s posebnimi potrebami v redne šole.
Zagotovili bomo pogoje za zdrav razvoj, ustvarjalnost šolajočih in razvoj vrednot, tako da bomo:
- omogočili šport v šolah vsak dan,
- zagotovili sistem zdravega prehranjevanja v vrtcih in šolah s poudarkom na slovenski hrani ter subvencijeprehraneotrokom iz socialno šibkih okolij,
- omogočili javno financiranje šol s tradicionalno glasbeno zvrstjo,
- posodobili sistem poklicnega svetovanja v šoli z zgodnjim opazovanjem ter odkrivanjemtalentov učencev in dijakov,
- učence in dijake v šoli učili o medijski in finančni pismenosti ter podjetništvu ter jih tudi v danih okvirih spodbujali k podjetnosti in odgovornosti,
- v učne načrte in učbenike vnesli več domoljubja in znanja ter zavedanja o vrednosti nastanka slovenske države.
Zagotovili bomo ustvarjalnost in avtonomijo učiteljev tako, da bomo:
- prenovili učne načrte, ki bodo puščali več svobode učiteljem za izbirnost (učni načrt naj ne bo daljši od 5 strani, podrobnosti bo dorekel učitelj sam),
- omogočili šolam, da bodo svobodneje razpolagale z denarnimi viri in v okviru teh tudi z zaposlovanjem,
- posodobili sistem potrjevanja učbenikov,
- oblikovali kakovosten zavod za oblikovanje kurikulov od vrtca do srednje šole s preoblikovanjem sedanjega Zavoda RS za šolstvo in nekaterih drugih zavodov,
- informatizirali izobraževalni sistem z namenom učinkovitosti dela zaposlenih po načelu, da je čas potrebno posvečati ljudem, ne papirologiji,
in se zavzemali za zagotovitev:
- učinkovitega študija študentov staršev (dodatno leto za oba starša, ne le za enega),
- ustrezne štipendijske politike.
Na področju športa bomo:
- podprli razvoj znanj in inovacij na področju športa in s športom povezanih dejavnosti (turizem, gospodarstvo, znanost in tehnologija, inovacije, izobraževanje in usposabljanje,
- zagotovili dostopnost in možnosti vključevanja v športno-gibalne aktivnosti čim širšega kroga prebivalstva, s poudarkom na študentih, socialno šibkejših skupinah in invalidih,
- podprli programe,namenjene zdravemu delovnemu okolju, ranljivim skupinam (otroci, mladostniki, starejši), kot aktivni odgovor na sodobni način življenja in dela, staranje prebivalstva ter s tem povezana tveganja.
I.K.