Besede nekdanjega ustavnega sodnika in sodnika na Evropskem sodišču za človekove pravice Boštjana M. Zupančiča, ki jih je zapisal na svojem Facebook profilu v odzivu na štiri požare z nevarnimi snovmi v zadnjih dveh mesecih, na katere se država sploh ni odzvala, močno odmevajo v slovenskem medijskem prostoru. Če so nekateri neodvisni novinarji, v prvi vrsti Bojan Požar, njegovemu zapisu, ki vsebuje bistveno globlje sporočilo kot zgolj nekaj ostrih besed, prikimali, to ne velja za novinarje režimskih medijev, kot je Meta Roglič z Dnevnika. Slednja je namreč poklicala Zupančiča in ga pobarala, če ne bi moral kot državni uradnik v skladu s solidarnostjo do državne uprave na občutljivo temo požarov molčati. Med drugim pa mu je napovedala, da se z ministrstva tako ali tako v kratkem poslavlja, čeprav Zupančič o tem ne ve ničesar. Za uglednega pravnika je to neizpodbiten dokaz, da je Rogličeva del starega “esteblišmenta”, prav tako zanj ni nobeno presenečenje, da so se ga že naslednji dan v časopisu Dnevnik lotili s kritikami, da je prestopil mejo komunikacije. Ne izključuje niti možnosti, da gre za plačani članek.
Naj spomnimo. Boštjan M. Zupančič se je na Facebooku pred dnevi razjezil nad neučinkovitostjo državnih institucij, ki kljub ekološkim nesrečam velikih razsežnosti, kot sta denimo tisti v Kemisu in Ekosistemih, niso ukrepale, začenši z iskanjem odgovornih za požare.
“Ta, že četrti požar nevarnih snovi v Sloveniji terja, da gredo ljudje na ulice. Debilni in debeli obrazi birokratk, ki sedijo v pisarnah in prekladajo papirje, tega mora biti konec. Štirje požari! Če bi bilo to v Franciji, pa takih debilov nimajo in se to tam ne zgodi, bi bila že revolucija. Pa kaj vam je Slovenclji, da mirno dihate dioksine itd., po tem, ko ste te birokratske šalabajzarje leta in leta opozarjali na nevarnosti??? Tu se ta psevdo-pravna država neha. Pravnega jezika sploh ne razumejo. Odvzali se bodo šele na ulico in odkrit revolt,” je na Facebooku zapisal razočarani Zupančič.
Zupančič: Rogličeva ne razume, da je pravica Slovencev dihati neonesnažen zrak
Že naslednji dan je dobil klic od znane režimske novinarke Mete Roglič z Dnevnika, ki ga je spraševala, če ni kot državni uradnik o zadevi primoran molčati. Prav tako ga je spraševala, če odhaja z ministrstva za pravosodje, ker naj bi to izvedela od svojih virov. “Gospa noče razumeti, da je pravica Slovencev dihati neonesnažen zrak. Moram reči, da sem zgrožen, da naše novinarje zanima moja osebna reakcija, da jo imajo za pretirano, kajti vse to je malenkost v primerjavi s škodo na zdravju ljudi. Upravni in pravni sistem pa se ne zganeta,” je kasneje na Facebooku opisal njun telefonski pogovor.
Rogličeva je nato v torek po Župančiču udarila tudi v prispevku v tiskani različici Dnevnika. Očitala mu je, da je uradnike obkladal z žaljivkami in da takšne besede za nekdanjega sodnika na uglednem sodišču za človekove pravice v Strasbourgu niso primerne. Zanimivo, med svojimi sogovorniki (domnevnimi kolegi pravniki), ki jih ni imenovala, številni menijo, da je njegova kritika vsebinsko upravičena, saj se je postavil na stran človekovih pravic, zato bi mu bilo treba glede ostrega besednjaka pogledati skozi prste.
Nekdo mora priti v javnost z udarno izjavo, da se državne institucije končno zganejo
Zupančiča smo poklicali tudi sami in ga prosili za komentar v zvezi z njegovim telefonskim pogovorom z novinarko Dnevnika. Nekdanji ustavni sodnik je bil sicer presenečen, da ni Rogličeva z njim še bolj obračunala, a tega bržkone niti ni mogla. “To pa zato, ker sem se prej sam oglasil na Facebooku. Danes imamo k sreči to možnost, da zapišemo svojo plat resnice, zato ti novinarji ne morejo več plezati po glavi, kot niso mogli Donaldu Trumpu,” je na množično proizvajanje lažnih novic (fake news) opozoril naš sogovornik.
Zupančiča sicer čudi, da je lahko Rogličeva prišla do informacij, da naj bi se ga želeli na pravosodnem ministrstvu znebiti, saj bi ji kaj takega lahko povedal samo kdo z ministrstva, kar pa je seveda kaznivo dejanja, saj o tem ničesar ne ve niti naš sogovornik. Zupančič sicer meni, da so bila vprašanja novinarke Dnevnika nasploh zelo pristranska, saj je stališče evropskega sodišča takšno, da imajo vsi uslužbenci v državi, tudi vojaki in policisti, popolno svobodo govora. Ravno zato je nemoralno in neetično, da novinarka državnemu uradniku namiguje, da bi moral molčati.
Po besedah našega sogovornika je Rogličevo še najbolj zmotil zapis o “debilnih in debelih obrazih birokratk”, saj ji je moral obrazložiti, da ga nihče ne more tožiti, ker je šlo za prispodobo in tako ali tako ni omenjal nobenih imen. “Ta ženska je morda feministka,” ugiba Zupančič.
Sicer pa nekdanji sodnik v Strasbourgu meni, da bi bil lahko edini razlog, da bi se ga želeli na ministrstvu znebiti, dejstvo, da režim ni navajen žvižgačev, ki si upajo javno kritizirati državne institucije, s tem pa tudi svoje sodelavce. Zupančič sicer meni, da ni edini, ki se je oglasil v zadevi s požari, zagotovo pa so njegove besede najbolj odmevale, ker je bil 18 let zaposlen na Evropskem sodišču za človekove pravice. “Nekdo mora priti v javnost z udarnimi izjavami, saj se šele takrat kdo v državni upravni zgane, zato absolutno stojim za svojimi besedami,” še pravi ugledni pravnik, ki je spomnil tudi na afero s švicarskimi franki, ko država dolgo ni ukrepala, čeprav so številni ljudje takrat bankrotirali, ostali brez vsega svojega imetja, nekateri pa so si iz obupa celo vzeli življenje. Takrat je bil Zupančič med tistimi, ki so povzdignili svoj glas, da so se pristojne institucije končno zganile in je posledično prišlo do prvih pozitivnih sodb in priprav na ureditev zakonodaje.
Takoj so angažirali družbenopolitično medijsko morilko z @Dnevnik_si https://t.co/KLFH9HEOG1
— Janez Janša (@JJansaSDS) July 24, 2017
Združenje novinarjev in publicistov: Novinarji bi morali delati v interesu javnosti, ne pa vlade
Za komentar smo povprašali tudi Tina Mamića iz Združenja novinarjev in publicistov, ki je dejal, da je Zupančičeva izjava resda izjemno ostra in morda posledično delno neprimerna, “toda gledati moramo bistvo njegovega sporočila. Birokracija namreč duši celoten razvoj družbe. Ne vem, zakaj se je novinarka Dnevnika tako spravila na en izraz, saj debilnost v osnovi pomeni neumnost, za slovensko birokracijo pa ima sleherni Slovenec vrsto primerov, ki to birokracijo prikazuje kot neumno”. Mamić je opozoril na primer zadnjih požarov, ko imamo imena ljudi, ki so se podpisali pod varnostne načrte in okoljevarstvena poročila, za to zaslužili ogromno denarja, a se teh ljudi zdaj ne pokliče na odgovornost.
“Zelo žalostno je, da se je birokracija v času slovenske demokracije popolnoma razmahnila, po padcu Demosove vlade, ko je prišla levica na oblast, je namreč dobesedno eksplodirala. Nobena druga evropska država nima tako obsežne in neučinkovite demokracije, kot ravno Slovenija. Hvala bogu, da se je našel nek razumnež, ki v resnici niti ni desničar in Janšev podpornik ter je povedal stvari tako, kot stojijo. Samo upamo lahko, da se bo našla še kaka politična stranka poleg SDS, ki se bo strinjala, da je birokracije preveč in da je treba promovirati geslo manj države,” pravi Mamić. A dokler Sloveniji vlada levica, se bodo stvari težko obrnile na bolje, saj prav birokracija skupaj z nekaterimi mediji podpira vladajočo elito.
Zanimalo nas je tudi, kaj o pritiskih novinarke Dnevnika Mete Roglič na Zupančiča, da bi moral kot državni uradnik molčati o občutljivih zadevah, menijo v Društvu novinarjev in publicistov. “Če bi to napisala tiskovna predstavnica vlade RS, bi bilo to dokaj logično, toda novinarka, ki služi javnemu interesu, ne pa vladi, bi se morala v službi javnosti raje vprašati, kaj je z birokracijo narobe, saj je to tisto, kar nas duši,” je še povedal Mamić.
In ko smo ravno pri državnih uradnikih; na Novi24TV smo v torek dopoldne na ministrstvo za pravosodje poslali vprašanja v zvezi z Boštjanom M. Zupančičem. Zanimalo nas je, če se res želijo znebiti uglednega pravnega svetovalca in čemu bi imeli takšen razlog. Prav tako nas je zanimalo, kakšne informacije so na to temo posredovali Meti Roglič. Najprej so nam v telefonskem pogovoru obljubili, da bodo na naši kratki vprašanji odgovorili v dobri uri, potem pa se praktično pet ur niso več odzivali niti na našo elektronsko pošto niti na telefonske pozive. Ob 17. uri nas je vodja PR službe, Boštjan Lajovic, nato vendarle obvestil, da odgovora še ne bomo dobili, izgovoril pa se je na kadrovsko službo, ki da jim še ni posredovala informacij. Zupančič je imel nemara prav; kaj neki v svojih pisarnah sploh počnejo državni uradniki, če se niso sposobni uresničiti dogovora in odgovoriti niti na tako kratka, enostavna vprašanja?
Luka Svetina