Okrožno sodišče v Ljubljani je zavrnilo izvedeniško mnenje o cenitvi nekdanjih Janševih nepremičnin v Trenti, ki so bile do leta 2005 v njegovi lasti. Cenitev je vodil politično dejaven sodni izvedenec Andrej Kocuvan, vidni član Socialnih demokratov (SD).
Okrožno sodišče v Ljubljani je odločalo o pritožbi Janeza Janše (in dveh ostalih) v sodnem postopku, ki se je začel na zahtevo Okrožnega državnega tožilstva v Ljubljani, kot preiskovalna sodnica pa ga vodi Irena Topolšek. Slednja je sporno cenilno mnenje sprejemala in se ni zmenila na Janševe ugovore. Ta je nato prek svojega zagovornika Francija Matoza v pritožbi, o kateri je 20. januarja 2017 odločal tričlanski sodni senat ljubljanskega okrožnega sodišča pod vodstvom mag. Martina Jančarja (člana sta bila še sodnika mag. Andreja Sedej Grčar in Marko Češnovar), zapisal, da je preiskovalna sodnica “izdala nezakonit sklep« in predlagal, da »se izvedenca Kocuvana ter njegovo pisno mnenje izloči”.
Izvedenec je v bistvu procesni pomočnik in mora biti povsem nepristranski
Sodišče je pritožbo presodilo kot utemeljeno in v obrazložitvi zapisalo, da je »v slovenskem kazenskem postopku vloga izvedenca postavljena tako, da je ta pravzaprav procesni pomočnik sodišča, ki sodišču pomaga pri ugotavljanju dejanskega stanja. Njegova nepristranskost je tako ključna z vidika zagotavljanja pravice do sodnega varstva«. Trditev so oprli na določila Ustave RS, odločitev Ustavnega sodišča RS iz leta 2003, pa tudi na Evropsko konvencijo o človekovih pravicah. Nadalje so navedli, da po Zakonu o kazenskem postopku »izvedenstvo ni le dokaz«, pač pa je »izvor spoznavanja relevantnih dejstev«. Zato je njegova nepristranskost zelo pomembna.
Tako kot za sodnike velja tudi za izvedence
Zapisali so, da je tudi v 133. členu Ustave RS »določeno, da funkcija sodnika ni združljiva s funkcijami v drugih državnih organih, v organih lokalne samouprave in v organih političnih strank …« Enako določilo pa velja tudi za izvedenca. V nadaljevanju je okrožni senat nepristranskost sodnikov in izvedencev utemeljil tudi na odločitvah Ustavnega sodišča RS v letih 1998 in 2008, pa tudi dveh sodbah Evropskega sodišča za človekove pravice iz let 1984 in 1970.
Izvedenec Kocuvan pa član ZLSD, zdaj SD
Iz podatkov sodnega spisa zoper Janeza Janšo (in dva ostala v tem postopku) je razvidno, da je bil izvedenec Andrej Kocuvan izvoljen na listi stranke Združene liste socialnih demokratov leta 2002 in je bil mestni svetnik Mestne občine (MO) Maribor. Kocuvan je »torej pokazal precejšnjo mero aktivnosti pri kandidiranju in potem tudi zastopanju politične stranke v organih lokalne skupnosti«, pri čemer so se oprli tudi na seznam skupnih preferenčnih glasov strankarske liste Združene liste socialnih demokratov za območje Maribora, kar je bil tudi dokaz v spisu.
Ugotovitve sodišča
Sodišče je nadalje zapisalo: »Gre za politično stranko (ZLSD, zdaj SD – op. av.), ki zastopa diametralno nasprotna stališča kot stranka SDS, katere predsednik je bil in je obdolženi« Janša. V nadaljevanju pa še: »Na tem mestu tudi ne gre spregledati datuma očitka storjenih kaznivih dejanj.« Tu gre za leto 2005, ko je Janša prodal nepremičnine v Trenti in je bil predsednik Vlade Republike Slovenije. Sodišče nadalje navaja: »… tedanjo opozicijo pa je tvorila tudi stranka, katere aktivni član je bil izvedenec Andrej Kocuvan.«
Kocuvanovana objektivnost omajana
V 11. točki sklepa, s katerim so izločili mnenja, v katerih je sodeloval Kocuvan, pa je napisano: »Glede na navedeno je objektivnost Andreja Kocuvana omajana do te mere, da ga je bilo potrebno kot izvedenca izločiti v konkretni kazenski zadevi, istočasno pa tudi vse listine, ki so navedene v izreku tega sklepa, ker je izvedenec Andrej Kocuvan svoje delo opravil v sestavi komisije, ki je skupno podajala odgovore na zastavljena vprašanja.«
Dolga brada
Spomnimo, v primeru cenitev nepremičnin in sodnega postopka zoper Janeza Janšo gre za to, da mu je Kučanov klan očital, da je nepremičnine v Trenti, kjer gre za nekoč najlepše posestvo ob obali reke Soče, prodal predrago, po mnenju Gorana Klemenčiča, nekdanjega predsednika Komisije za preprečevanje korupcije in zdajšnjega ministra za pravosodje, naj bi bile vredne le okrog 11 tisoč evrov (izhajal iz spornih cenitev Geodetske uprave RS – Gurs). Od tu izhaja tudi tisti famozni podatek o »neznanem izvoru« Janševega premoženja. Kupec posestva, to je podjetje Imos, pa naj bi nepremičnine po navedbah Kučanovega klana močno preplačal.
Dve prejšnji cenitvi
V času preiskovalnih dejanj je nato ljubljanska preiskovalna sodnica Irena Topolšek naročila cenitev pri izvedencu mag. Francu Nahtigalu, ki je že v začetku leta 2015 za potrebe preiskave pripravil tudi cenitveno poročilo in t. i. nekdanje Janševe nepremičnine v Trenti ocenil na okrog 120 tisoč evrov. Hkrati je cenitev naročila tudi obramba Janeza Janše, sodni cenilec Anton Kožar pa je vrednost nepremičnin ocenil na blizu 140 tisoč evrov. Sodnica je nato preiskavo zavrnila kot neutemeljeno, državno tožilstvo pa je vztrajalo in preiskovalna sodnica je morala po pritisku tožilstva naročiti še tretjo cenitev.
Še tretja po navodilu omrežja
Rdeče omrežje nato ni ničesar prepustilo naključju. Imenovali so štiričlansko ekipo »zanesljivih« cenilcev, in sicer Andreja Kocuvana, Bojana Gruma, Andreja Udovča in Andreja Avseneka. Kmalu pa se je izkazalo, da je bil Kocuvan dokazano član, funkcionar in kandidat SD, izvoljen na listi SD v Mestni svet Maribor, tako v mandatu 1998–2002 kot tudi v mandatu 1994–1998. Kocuvan je svojo politično dejavnost sodišču zamolčal, čeprav bi ga moral obvestiti o vseh dejstvih, ki objektivno vplivajo na nepristranskost in neodvisnost cenitve. Slednje je zdaj v sklepu zapisal tudi tričlanski sodni senat ljubljanskega okrožnega sodišča. Janša je tako prek odvetnika Francija Matoza zahteval Kocuvanovo izločitev, preiskovalna sodnica Irena Topolšek pa je to zavračala. Zdaj je dobila poduk okrožnega sodišča.
Politično vpet tudi “Jankovićev” Grum
Dodajmo še, da je očitno politično vpet tudi drugi cenilec Bojan Grum, ki je sopodpisan pod izvedensko mnenje. Ne samo, da si nepremičnin nikoli ni ogledal in se je podpisal pod mnenje, izdelano v nasprotju s pravili, Grum je na na predlog ljubljanskega župana Zorana Jankovića tudi član več svetov različnih javnih zavodov v Ljubljani, žena Darja Kobal Grum pa je članica predsedstva Liberalne akademije, kandidatka LDS na volitvah v Ljubljani in soavtorica različnih publikacij skupaj s predsednikom Liberalne Akademije Darkom Štrajnom.
Začelo se je leta 2011, s Šetinčevima
Zgodba ima sicer dolgo brado. V tem političnem konstruktu pa najdemo tudi imena, kot sta lobist Milenko Šetinc in njegova žena, novinarka, zdaj pa urednica na nacionalni televiziji, Mojca Pašek Šetinc. Prav onadva naj bi zgodbo tudi skovala pred volitvami leta 2011. Domačini v Trenti pa so povedali, da je novinarske ekipe, ki so iskale Janševo parcelo oziroma hišo, po dolini vodil kar Marko Pretnar, funkcionar Triglavskega narodnega parka, pri tem pa mu je pomagal Boštjan Lajovic, takratni vodja za stike z javnostmi v kabinetu predsednika države Danila Türka. Tudi Lajovic je bil novinar, tako na nacionalni kot komercialni televiziji, vedno pa se je vdajal istim rdečim gospodarjem. Danes ga kot vodjo službe za odnose z javnostjo najdemo v kabinetu ministra Gorana Klemenčiča.
Klemenčičev mehki državni udar
V zgodbo je bil močno vpet tudi Goran Klemenčič, ki je vse to januarja 2013 povzdignil v zločin, primerljiv milijardni bančni luknji in javnosti to dramatično predstavil v zloglasnem poročilu KPK o premoženju predsednikov parlamentarnih strank. V njem je Klemenčič zapisal, da je bilo 15 tisoč kvadratnih metrov veliko posestvo s tremi objekti neposredno ob obali reke Soče leta 2005 vredno pičlih 11 tisoč evrov, medtem ko ga je Janša prodal za kar 130 tisoč evrov. Klemenčič se je opiral na takrat zelo vroče cenitve Geodetske uprave RS (Gurs), za katere se je prav tako izkazalo, da so bile v veliki meri netočne in tako je še danes.
Prišlo je do mehkega državnega udara. Klemenčič je nato poročilo KPK poslal v vroče ozračje tako imenovanih ljudskih vstaj in je služilo kot povod za odstranitev reformne vlade pod vodstvom SDS. Pravi vzrok za mehki državni udar in odstranitev vlade Janeza Janše pa so bile reforme, ki jih je vladna koalicija s pomočjo ustavnega sodišča konec leta 2012 v nasprotju z vsemi pričakovanji le spravila skozi zakonsko in sodno proceduro. Pregon Janše je postal prioriteta, poleg navedenih so v tej sagi sodelovali še Darko Stare, nekakšen samooklicani šef preiskav na KPK, danes pa državni sekretar pri Klemenčiču. Med preiskovalci Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU) je po navedbah virov prednjačila Tina Pahor, ti pa so celo hodili po Trenti in ostarele prebivalce, ki jim je svetoval Marko Pretnar, spraševali, koliko je po njihovem mnenju vredna »Janševa Trenta«.
Vloga tožilstva, Ferlinc, Jenull, Pintar in ostali
Nadalje so tu Darko Majhenič, takratni vršilec dolžnosti direktorja NPU, ki je na hitro pripravil (spisal) kazensko ovadbo proti Janši in si takoj zatem prislužil imenovanje na direktorsko mesto NPU. Na državnem tožilstvu pa so brez razmišljanja primer dodelili Boštjanu Valenčiču, tako imenovanemu golobrademu tožilcu, kakor ga imenujejo, ki je po mnenju poznavalcev pod popolnim vplivom v trdem komunizmu prekaljenega državnega tožilca Hinka Jenulla. Kasneje je bil Valenčiču, ki po pojavnosti spominja na zloglasnega in za mnoge polpismenega Andreja Ferlinca iz politično skonstruiranega primera patria, v pomoč dodeljen še celjski tožilec Stanislav Pintar. Slednji je vmes spisal tudi tajno odredbo za ponovno preiskavo Janševega premoženjskega stanja. Zahtevali so sodno preiskavo, ki je bila dodeljena preiskovalni sodnici Ireni Topolšek.
Imos po nepotrebnem v stečaj
Davek neumnosti rdečega omrežja je po nepotrebnem plačal tudi Imos. Zasebno podjetje, ki je t. i. Janševe nepremičnine v Trenti kupilo leta 2005, so poslali v stečaj. Za Imos pa smo medtem tudi pridobili podatek, da je bil stečajni postopek uveden z neobičajno naglico, in sicer le nekaj dni po tistem, ko se je na javno objavo prodaje omenjene nepremičnine javil resen kupec, ki je bil pripravljen plačati razpisanih 140 tisoč evrov kupnine. Govorili smo s predstavnikom kupca (nepremičninska agencija), ki je namero o nakupu tudi potrdil.
Ne glede na vse pa je t. i. Janševa Trenta prešla v stečajno maso in bila nato na dražbi, za katero je veljalo veliko zanimanje kupcev in medijev, prodana za 127.500 evrov. Vmes pa je Vrhovno sodišče RS že drugič razveljavilo poročilo KPK, ki ga je izdelal Goran Klemenčič, kot nezakonito.
Cenitev padla v vodo, kaj zdaj?
Cenitev skupine »zanesljivih« je padla v vodo. S pravnega vidika tega poročila ni več. Preiskovalna sodnica Irena Topolšek ima zdaj samo dve možnosti: ali preiskovalni postopek zavrže (kar je enkrat že naredila in ga potem morala na zahtevo tožilstva spet obnoviti) ali pa gre dalje in naroči novo, tokrat že četrto cenitev nekdanjega Janševega posestva v Trenti. Kakorkoli se bo smela odločiti, tako kot za primer Patria je tudi za primer Trenta in Janševega premoženja več kot dovolj dokazov, da je šlo pri vsem tem za politično preganjanje najuspešnejšega predsednika Vlade RS kadarkoli doslej in poskus uničenja predsednika največje opozicijske stranke v državi.
Vida Kocjan