Ugovor vesti: v Sloveniji vsako leto izgubimo za 80 avtobusov nerojenih otrok! 170 zdravnikov na strani kulture življenja! Kaj pa ostali?

Foto: Zavod Živim/ Slovensko vegansko društvo/Domovina

“Vsakdo ima pravico do življenja, do prostosti in do osebne varnosti,” se glasi 3. člen Splošne deklaracije o človekovih pravicah, ki jo je leta 1948 razglasila Generalna skupščina ZN. Pa kljub temu spremljamo grozljivo in neizprosno statistiko, ki pove, da v Sloveniji kljub katastrofalno nizki rodnosti vsako leto zaradi splavov izgubimo za 80 avtobusov nerojenih otrok! Mednarodno jamstvo  za varovanje življenja bi moralo veljati tudi za nerojene otroke, saj ga skladno s konvencijo zagotavlja tudi slovenska ustava, ki v 55. členu narekuje spoštovanje življenja nerojenih otrok.

Pravi namreč, da je odločanje o rojstvih svojih otrok svobodno, kar spada med največje dosežke in je v svojem temelju globoko civilizacijska, ne le krščanska oziroma katoliška vrednota. V tem trenutku jo v Sloveniji po podatkih, ki nam jih je poslala zdravniška zbornica, z ugovorom vesti v celoti zagovarja 170 zdravnikov, med njimi 10 ginekologov, je v pogovoru za Nova24TV navedla vodja oddelka za odnose z javnostmi Andreja Basle.

Vsak zdravnik oziroma drug zdravstveni delavec je v skladu s Hipokratovo prisego obljubil, da bo “človeško življenje v največji možni meri spoštoval od spočetja dalje”. Ženevska konvencija je moralno načelo osnovne Hipokratove prisege leta 1948 interpretirala precej bolj ohlapno, kot ga je Hipokrat v prevodu Antona Sovreta: “Da ne bom nikoli nikomur − tudi, če bi me prosil − zapisal smrtne droge ali ga z nasvetom napeljeval na tako misel; prav tako ne bom nobeni ženski dal pripomočka za uničenje telesnega ploda.”

Po navedbah Željke Markić iz civilne iniciative V imenu družine je v tem trenutku ne Hrvaškem 188  zdravnikov, ki uveljavljajo ugovor vesti in ne opravljajo splavov, abortivne kontracepcije in drugih neetičnih postopkov z nerojenimi otroki.

Naloga javnosti in medijev je, da zdravnikom pomagamo zaščititi pravico do ugovora vesti
Ob tem se samo po sebi zastavlja tudi vprašanje usode pravice do ugovora vesti, ki jo ustava priznava v 46. členu, v lanskem poskusu pa je bila slovenskim farmacevtom zavrnjena. Ustava skladno s področno zakonodajo zdravnikom in medicinskim sestram omogoča, da iz etičnih, verskih ali drugih razlogov zavrnejo sodelovanje pri splavu, predpisovanju in izvajanju abortivne kontracepcije in nekaterih postopkov oploditve z biomedicinsko pomočjo, ker bi sicer prišli v nasprotje z lastnim prepričanjem.

Foto: iStock

Glede na obstoj te ustavne možnosti mora biti v Sloveniji kot demokratični, pluralni in pravni državi povsem legitimno, da se prepričanja, ki spodbujajo ugovor vesti, razširja tudi preko medijev, meni pravnik Gašper Dovžan. Upoštevati je treba napredovanje in spoznanja stroke, ki se vse bolj zaveda, da se življenje začne ob spočetju, zato je potrebno z ustavo zaščititi življenje vsakega nerojenega otroka. Ginekologi in zdravstveno osebje ta čudež porajanja novega življenja prvi vidijo, zato ni presenetljivo, da se je povečalo število tistih, ki zavrnejo splav in druge postopke v škodo nerojenim, naloga javnosti in medijev pa je, da jim pomagamo zaščititi pravico do ugovora vesti.

Franci Donko