STA, z Bojanom Veselinovićem na čelu, se pritožuje, da že 19 dni čaka na plačilo Vlade RS, za opravljeno javno službo. Pri tem sicer ignorira dejstvo, da pogodba med STA in Ukomom sploh ni bila sklenjena – brez pogodbe pa je tudi vprašljivo, kako naj se storitev sploh poravna. Veselinović namreč, Ukom v vlogi predstavnika ustanovitelja STA, priznava le kadar je treba kaj plačati, ko je treba pokazati dokumentacijo poslovanja, pa mu to pravico odreka. Premier Janez Janša je sicer že pred dnevi pozval Veselinovića k odstopu.
V začetku meseca smo poročali, da je STA vladni administraciji, po dveh mesecih brez pogodbe, zaprla dostop do tržnih vsebin. STA in Ukom namreč nista podpisala nove pogodbe, predvsem zato, ker direktor STA Bojan Veselinović zavrača zahtevo Ukoma po vpogledu v dokumentacijo poslovanja – kar je seveda nekako predpogoj, da z nekom skleneš novo pogodbo. Tržne storitve STA je namreč vladna administracija doslej najemala z enotno pogodbo, ki jo je z agencijo sklenil vladni urad za komuniciranje, ki je predstavnik ustanovitelja STA, torej Republike Slovenije. STA mora sicer v skladu z zakonom opravljati javno službo, za kar od države dobi preko 2 milijona evrov – ne glede na omenjeno pogodbo z Ukomom, da se razumemo.
Pred dvema dnevoma je v novici vodstvo STA opozorilo, da že od konca februarja čakajo na plačilo Vlade RS za opravljeno javno službo v mesecu januarju 2021, do katerega je upravičena na podlagi 66. člena sedmega protikoronskega paketa. STA je od začetka leta 2021 do danes nemoteno in v polnem obsegu opravljala javno službo, kot ji jo določa zakon o STA, so zapisali in dodali, da stroške, ki nastajajo pri opravljanju javne službe, STA zaenkrat pokriva s tržnimi prihodki, vendar je obstoj STA z vsakim dnem vse bolj ogrožen in negotov in to prav v letu, ko naj bi STA junija obeležila 30 let delovanja. Dodali so še vsebino 66. člena Zakona o interventnih ukrepih za pomoč pri omilitvi posledic drugega vala epidemije covid-19.
Kot vidimo, 66. člen Zakona o interventnih ukrepih za pomoč pri omilitvi posledic drugega vala epidemije covid-19 (ZIUPOPDVE) med drugim narekuje, da se za STA ne glede na to, ali je z ustanoviteljem sklenila pogodbo iz prve alineje prvega odstavka 20. člena ZSTAgen, iz proračuna države za leto 2021 za opravljanje javne službe, zagotovijo sredstva v skladu s sprejetim Poslovnim načrtom STA za leto 2021. Tu se sicer porajata dve vprašanji, in sicer, ali sploh obstaja poslovni načrt STA za leto 2021 in ali je direktor Ukoma Uroš Urbanija z njim seznanjen – glede na to, da mu Veselinović dokumentacije večinoma ne dostavlja. Za vprašati pa se je tudi, kaj v resnici pomeni, da se mora za STA zagotoviti denar iz proračuna države. Sta to tista 2 milijona evrov, ki ju STA tako ali tako dobi, ali naj bi bil to še dodaten denar, ki se domeri glede na poslovni načrt oziroma pogodbo. To je namreč praktično nemogoče storiti, če pogodba ne obstaja.
@vladaRS pa precej dlje,že mesece,čaka na dokumentacijo,ki jo Veselinović ne posreduje.
Skrb, da @STA_novice ne bi dočakala 30 letnice je brezpredmetna. Bo pa za agencijo praznovanje te obletnice in delo v prihodnje, veliko uspešnejše, če tam ne bo Veselinovića. pic.twitter.com/uppLKmySZm— Aleš Hojs (@aleshojs) March 18, 2021
Na Twitterju je tudi minister za notranje zadeve Aleš Hojs komentiral “novico” STA, češ da že 19 dni čakajo na plačilo Vlade RS, za opravljeno javno službo. Obenem so se tudi dramatično spraševali, ali bodo sploh dočakali 30. obletnico STA, do katere je manjkalo še 77 dni. Zapisal je, da vlada že precej dlje, že mesece, čaka na dokumentacijo, ki je Veselinović noče posredovati. Skrb, da STA ne bi dočakala 30 letnice je po njegovem mnenju brezpredmetna. Je pa še ocenil, da bo za agencijo praznovanje te obletnice in delo v prihodnje veliko bolj uspešno, če tam ne bo Veselinovića. Spomnimo, tudi predsednik vlade Janez Janša pred dnevi direktorja Veselinovića pozval k odstopu. “Čas je, da direktor kot politično orodje skrajne levice odstopi in odgovarja za svoja nezakonita ravnanja ter omogoči STA normalno delo in razvoj,” je zapisal na Twitterju. Tu je še enkrat treba omeniti, da so v tujini praktično vse tiskovne agencije privatne, zato bi morda morali tudi pri nas razmišljati v smeri, da se agencijo umesti na tržišče.
Glede na izjave direktorja @STA_novice Veselinovića se zdi,
da na STA Veselinović nadzoruje delo nadzornikov in ne obratno. To sicer potrjuje tudi poročilo enega izmed nadzornikov.— Uroš Urbanija (@UrosUrbanija) March 19, 2021
Na Twitterju pa je komentiral tudi direktor Ukoma Urbanija, ki je zapisal, da se glede na izjave Veselinovića zdi, da na STA prav on nadzoruje delo nadzornikov in ne obratno, kot bi bilo seveda pravilno. To naj bi sicer potrjevalo tudi poročilo enega izmed nadzornikov. Poleg tega se je obregnil še ob današnjo novico STA-ja, ki je poročala o tem, da je Tanzanija dobila prvo predsednico države. “Človek bi pričakoval, da bodo na STA ob takem naslovu objavili sliko nove predsednice, ne pa slike nekdanjega pokojnega predsednika. Ena taka evidentna nominacija za bodečo nežo ali ne vem katero rožo že,” je zapisal.
Človek bi pričakoval, da bodo na @STA_novice ob takem naslovu objavili sliko nove predsednice, ne pa slike nekdanjega pokojnega predsednika. Ena taka evidentna nominacija za bodečo nežo ali ne vem katero rožo že. https://t.co/S4AoYNJ3he
— Uroš Urbanija (@UrosUrbanija) March 19, 2021
Kot smo že poročali, se je na dogajanje pred časom odzval tudi Veselinović. “V izogib trditvam, da smo na STA krivi, da tržne pogodbe ni, kar je UKOM zapisal v sporočilu za javnost 29. januarja 2021, pa smo jim posredovali tudi cene posamičnih storitev. Na našo zadnjo ponudbo Ukom ni niti odgovoril. Ni torej res, da bi sklenitev pogodbe ne bila v našem interesu,” je med drugim sporočil in dodal, da je bila t. i. tržna pogodba vedno podpisana pred začetkom vsakega novega leta. Zapisal je, da vseskozi poudarjajo, da je njihovo poslovanje transparentno in da je vsa dokumentacija vladi, kot našemu edinemu družbeniku, in drugim pristojnim organom vedno na voljo. Po besedah Veselinovića pri tem ne zahajajo v to, ali je Ukom predstavnik ustanovitelja ali ne. Dodelitev takšnega pooblastila je pristojnost vlade kot njihovega edinega družbenika. “Kot direktor tako tudi nisem nikoli izjavil, da Ukom ni imel pooblastila za podpis pogodbe. Opozoril pa sem, da na podlagi podpisa pogodbe o javni službi Ukom ni imel pooblastila za družbeniške pravice za želene listine in vpogled v podatke,” je še zapisal. Kar je precej zanimivo. Ukomu torej priznava pravico do podpisa pogodbe, ne pa pravice do vpogleda v podatke?
Sara Bertoncelj