fbpx

Umrl je Ljubo Bavcon; še en komunistični zločinec, ki za svoja dejanja ne bo odgovarjal

Umrl je dr. Ljubo Bavcon (Foto: STA)

V 98. letu je umrl pravnik, sodelavec Osvobodilne fronte in soustanovitelj Foruma 21 dr. Ljubo Bavcon, je danes poročalo Delo. Zaradi sodelovanja z Osvobodilno fronto ga je fašistična oblast aretirala, leta 1943 pa je bil obsojen na osem let zapora. Po vojni je bil zaposlen v mladinski organizaciji Ljudska mladina Slovenije. Delo pa je objavilo, da je imel izjemne zasluge za razvoj človekovih pravic, kar je potvarjanje resnice in sprenevedanje. Bavcon je bil avtor represivne kazenske zakonodaje v socialistični Sloveniji.

Leta 1948 se je Ljubo Bavcon vpisal na Pravno fakulteto v Ljubljani in 1949 še na Inštitut za družbene vede v Beogradu ter 1951 na obeh diplomiral. Leta 1957 je v Ljubljani še doktoriral, in sicer s temo “Kriminalna politika in njene tendence v socialistični družbi”. Istega leta je diplomiral še na Evropskem univerzitetnem centru v Nancyju. Po študiju je bil urednik pri Cankarjevi založbi, časopisu Slovenski poročevalec in reviji Naši razgledi, od 1955 pa asistent Inštituta za kriminologijo v Ljubljani. Leta 1961 je bil izvoljen za izrednega, 1966 pa za rednega profesorja za kazensko pravo na Pravni fakulteti v Ljubljani ter bil kasneje tam tudi dekan. Deloval je v organih univerze in bil predstojnik Centra za razvoj univerze. Od 1986 je bil član izvršilnega odbora Mednarodnega združenja za novo družbeno varstvo in humano kriminalitetno politiko, leta 1988 pa je bil izvoljen za predsednika Sveta za varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin pri SZDL – na slednje se je kritično odzval premier Janez Janša. Upokojil se je leta 1994, deset let kasneje pa je soustanovil politično društvo Forum 21.

V letih med 1974 in 1977 je sodeloval pri pripravi kazenske zakonodaje v Jugoslaviji, v začetku devetdesetih pa je vodil skupino, ki je sestavlja kazenski zakonik Republike Slovenije. Javno je zagovarjal racionalno in humano kaznovalno politiko. V prvi polovici osemdesetih let se je angažiral pri odpravi zloglasnega 133. člena Kazenskega zakonika SFRJ – kaznivega dejanja sovražne propagande. Kriminalna dejanja je razlagal v okviru socialnopatoloških oziroma odklonskih ravnanj in mednje poleg kaznivih dejanj uvrščal tudi prekrške, gospodarske prestopke in celo alkoholizem. Videti je torej, da je skozi svoje delo trudil na nek način racionalizirati kriminalna dejanja – kdo ve, morda je tudi sam globoko v sebi nosil krivdo. Na vesti naj bi namreč na tisoče uničenih življenj.

 

Bavcon je bil seveda – tako kot na primer tudi Franc Sever – Franta – častni meščan Ljubljane in prejemnik častnega znaka svobode Republike Slovenije. Po poročanju Dela je bil letos tudi med prejemniki listine zveze borcev, najvišjega priznanja borčevske organizacije. Delo je še zapisalo: “Zadnja leta je bil Bavcon žrtev diskreditacij, predvsem desnice, češ da je bil vpleten v povojne poboje. Ljubo Bavcon se je iz ujetništva v Nemčiji vrnil šele julija 1945. Do smrti pa izpodbijal obtožbe, najpogosteje so ga povezovali z dejavnostmi v povojnem koncentracijskem taborišču Šentvid.” Premier je na družabnem omrežju spomnil, da je Bavcon odbiral ljudi za morišča in da je bil utemeljitelj jugoslovanskega kazenskega prava kot orodja za uničevanje ljudi, ki režimu niso všeč. “Na vesti je imel na tisoče uničenih življenj. Ogabno sprenevedanje in potvarjanje resnice,” je še zapisal in okrcal tudi pisanje časnika Delo.

Ljubo Bavcon in Milan Kučan – negovalca kontinuitete starih komunističnih sil in spodbujevalca protidemokratičnih teženj v Sloveniji. (Foto: STA)

Bavcon – dokaz, da naše kazensko pravosodje ne deluje
“Jaz sem bil pretežno levo usmerjen ves čas, do zadnjega stadija dela v Strasbourgu. Potem pa me je spoštovani Ernest Petrič zelo diplomatsko enkrat opozoril, da je v Sloveniji 750 grobišč. Jaz sem bil rojen leta 1947, pa se pri nas doma nikoli ni govorilo o tem. Ko sem bil še rektor mi je ena gospa nekaj govorila o tem, pa ji nisem verjel. Tudi v Strasbourgu tega niso vedeli. Ko sem se začel zanimati za to vprašanje, pa sem bil zgrožen. Zdaj stvari prihajajo na dan, tako v Sloveniji kot tudi na Hrvaškem, ta pokol, to je strahotno. In da nek Ljubo Bavcon še vedno hodi naokoli, da ni v kazenskem postopku, pozabimo zdaj na Mitjo Ribičiča, ki ga ni več, to je “impunity”, to smo imeli v združenih narodih, na komiteju proti mučenju – to je nepojmljivo. Bavcon je v Šentvidu odbiral ljudi za pokol in ta isti Bavcon stanuje tu nekje v Trnovem in ni v kazenskem postopku – to je živ dokaz tega, kako naše kazensko pravosodje ne deluje. To je farsa o vladavini prava,” je spomladi o tem, da Ljubo Bavcon nikoli ni bil v kazenskem postopku, dejal dr. Boštjan M. Zupančič.

Na besede Zupančiča, ki je med drugim tudi nekdanji sodnik na Evropskem sodišču za človekove pravice, se je v Sobotni prilogi odzval tudi Bavcon. Med drugim je navedel, da je v Arhivu Slovenije na voljo podatek, da se je po skoraj treh letih prebivanja v italijanskih in nemških zaporih v domovino vrnil z organiziranim transportom dne 26. julija 1945. To bi po Bavconovih besedah lahko potrdil tudi prof. Vojan Rus, ki je bil takrat komandant vojaške posadke na železniški postaji Podrožica, ki je opravljala prvo selekcijo povratnikov. Navedel je, da je bil nekaj dni po vrnitvi na preverjanju v Kamniku, vodstvo mladinske organizacije pa  ga je imenovalo za sekretarja rajonskega odbora mladine Bežigrad. Zapisal je, da bi o tem lahko pričala vdova po pokojnem Žarku Petanu. Septembra 1945 naj bi bil v mladinski delovni brigadi v Bohinju. “Upam, da ti podatki zadostujejo za končno prekinitev ponavljajočih se neresničnih trditev o moji ‘zločinski’ vlogi v taborišču Šentvid, ki sem jih že nekajkrat, a žal brez uspeha, zanikal,” je sklenil svoj zapis. Kakor koli, resnico je poznal najbolj prav on in sedaj jo je odnesel s seboj v grob.

Sara Bertoncelj