Umrl še zadnji živeči slovenski general agresorske JLA Marijan Čad

Marijan Čad (Foto: posnetek zaslona)

V torek je v Ljubljani v 88. letu starosti umrl še zadnji živeči slovenski general agresorske JLA Marijan Čad. Čadov cilj med vojno za Slovenijo je bil odrezati našo državo od zahodne sosede, po vojni za Slovenijo pa je bil obtožen velike tatvine, a zaradi naklonjenosti sodnika oproščen.

V Ljubljani je v 88. letu starosti v torek, 14. aprila, umrl še zadnji živeči general agresorske Jugoslovanske ljudske armade Marijan Čad, poroča levičarski Novi list iz Reke. Prav tako so o tem poročali Rijeka danas, slovenski levičarski mediji pa o smrti sicer zaenkrat niso poročali. Rojen je bil 22. oktobra 1932 v Mariboru, bil pa je eden zadnjih še živečih generalov JLA nasploh. Živel je v Kamnici pri Dolskem. Tam bo očitno tudi pokopan:

Vir: Pogrebne storitve Vrbančič

Takoj po drugi svetovni vojni in krvavi revoluciji je začel s šolanjem znotraj JLA in leta 1952 je v Sarajevu končal Pehotno vojaško učilišče JLA ter 1964 v Beogradu Višjo vojaško akademijo JLA in 1973 še Šolo ljudske obrambe. Opravljal je predvsem štabne in poveljniške naloge, med drugim je bil poveljnik 6. liške divizije, 13. divizije in 13. operativne skupine Reka ter od 1988-1991 13. reškega korpusa. Ko je bil slednji decembra 1991 ukinjen, se je na svojo željo upokojil.

Meja, vojna za Slovenijo (Foto: Facebook)

Čadov cilj med vojno za Slovenijo je bil odrezati našo državo od zahodne sosede
Njegov cilj med vojno za Slovenijo je bil zasesti vse mejne prehode na meji z Italijo in našo državo odrezati od zahodne sosede. Čad je zasedel tudi mejne prehode na novi državni meji med Slovenijo in Hrvaško. Težave pri določanju meje med Slovenijo in Hrvaško na Primorskem so tako tudi posledica Čadove agresije.

Marijan Čad (Foto: posnetek zaslona)

Po vojni za Slovenijo
Med drugim je Čadov reški korpus zasedel mejni prehod Jelšane in trem obmejnim policistom ukazal, naj se umaknejo, nakar pa je odpeljal dva bivalna kontejnerja z vso opremo v Reko, zaradi česar je bil po vojni v Sloveniji obtožen velike tatvine. Preiskovalni sodnik, ki je takrat vodil primer, se ni strinjal z mnenjem tožilstva, saj v času, ko naj bi storil kaznivo dejanje, ni bilo moč očitati tatvine, v čemer ga je podprl tudi sodnik Bojan Pečnik, ki je generala v zadevi oprostil. Hrvaška je sicer številne hrvaške generale JLA, ki so sodelovali pri agresiji na lastno državo, uspešno procesirala pred sodišči.

Rok Krajnc