“Žal, agonija bo še trajala, vendar se pojavlja po 20 letih upanje, da bo Državni zbor že četrtič odločil in ponovno potrdil, da je 1999 leta bila storjena huda napaka, ki jo nobena država ni storila tisočem svojim državljanom in jim je odvzela premoženje, na podoben način kot v socializmu. Državni svet se odločil, da vloži v postopek zakon o odpravi krivic, ki jih je povzročil izbris pravnih oseb iz sodnega registra v obdobju 1999-2011,” je obelodanil zastopnik “izbrisancev”, upokojeni profesor gospodarskega prava dr. Šime Ivanjko.
Inštitut za zavarovalništvo in pravo (IZOP) v Mariboru ter njegov ustanovitelj in programski vodja, profesor dr. Šime Ivanjko, že od leta 1999 aktivno sodeluje na področju varstva družbenikov-ustanoviteljev izbrisanih gospodarskih družb na podlagi Zakona o finančnem poslovanju iz leta 1999. Na pobudo Zavoda za zaščito podjetništva je IZOP kot prvi pripravil osnutek in obrazložitev Predloga Zakona o prekinitvi postopkov proti družbenikom izbrisanih družb, ki ga je v postopek sprejema v DZ vložil kot predlagatelj nekdanji poslanec Janko Veber.
Ureditev izbrisa gospodarskih družb in po samem zakonu prenos obveznosti na družbenike je bila tudi predmet ustavno sodne presoje. Ustavno sodišče je v odločbi leta 2002 sprejelo (kompromisno) odločitev, da se sporne določbe razveljavijo, če se nanašajo na družbenike, ki v smislu obrazložitve odločbe niso odgovorni za obveznosti družbe. S tega vidika se loči aktivne in pasivne družbenike, torej tiste, ki so vplivali na poslovanje družbe, in tiste, ki tega vpliva niso imeli.
Tako imenovani aktivni družbeniki so torej odgovorni za obveznosti izbrisane družbe, tako imenovani pasivni pa ne. To pomeni, da so morala sodišča ugotavljati za vsak posamezen primer, kakšen vpliv je imel posamezen družbenik v družbi, z vsemi procesnimi posledicami. Odločitev Ustavnega sodišča je ponovno privedla pred sodišče številne primere, tokrat v okviru ugotavljanja statusa pasivnega družbenika (z regresnim zahtevkom do aktivnega družbenika). Ne glede na jasno ločitev funkcije vodenja kapitalske družbe (poslovodstvo) od skupščine družbenikov in delničarjev v skladu z določbami zakona, ki ureja gospodarske družbe, je glede na pravno-organizacijsko naravo družbe z omejeno odgovornostjo položaj družbenikov v tem kontekstu še težji.
Posebej je treba omeniti, da je Državni zbor že dvakrat razpravljal o tej problematiki. Prvič leta 2007, ko je ugotovil neprimernost opisane ureditve odgovornosti prenosa obveznosti izbrisane družbe na družbenike in v zvezi s tem sprejel Zakon o spremembah Zakona o finančnem poslovanju podjetij (ZFPPod-B), na seji 27. marca 2007, ki je urejal ustavitev vseh postopkov zoper družbenike izbrisanih družb in določal črtanje spornega četrtega in petega odstavka 27. člena ZFPPod, ki je vseboval neizpodbojno domnevo, da so družbeniki pred notarjem dali izjavo o prevzemu obveznosti izbrisane družbe.
Državni zbor je leta 2011 sprejel zakon o razbremenitvi družbenikov, a ni urejalo preteklega stanja
Drugič, leta 2011, je Državni zbor sprejel Zakon o postopkih za uveljavitev ali odpustitev odgovornosti družbenikov za obveznosti izbrisanih gospodarskih družb – ZPUOOD, s katerim je uredil postopek odpusta dolga družbenikom, ki so postali osebno odgovorni za obveznosti izbrisane družbe na podlagi omenjenega zakona. Oba zakona je Ustavno sodišče razveljavilo, ker sta bila po njegovem mnenju v neskladju z Ustavo, razen določbe v 18. členu ZPUOOD, s katero so razveljavljene določbe od 6. do 10. odstavka 442. člena in 496. člena ZFPPIPP, ki se nanašajo na prenos obveznosti izbrisanih družb na družbenike. Državni zbor bo sedaj že četrtič odločal in po vsej verjetnosti ponovno potrdil, da je bila leta 1999 storjena huda napaka. Po mnenju Ivanjka je bila družbenikom storjena huda krivica, ki jo nobena država ni storila tisoče svojim državljanom in jim odvzela premoženje, na podoben način kot v socializmu.
Od 17. novembra 2011 je posledično izbris družb mogoče izvajati, vendar brez prenosa obveznosti na družbenike. Ustavno sodišče pa je menilo, da družbeniki, katerih družbe so bile izbrisani do dneva uveljavitve ZPUOOD, morajo vračati dolgove izbrisane družb do dokončnega poplačila. S tem je ustvarjenja dvojna situacija; eni morajo plačevati obveznosti izbrisane družbe, drugi, izbrisani po 17. novembru 2011, pa niso več dolžni plačevati obveznosti izbrisane družbe. Ta predlog zakona odpravlja vsaj začasno omenjena diskriminacijo med podjetniki.
Evropsko sodišče za človekove pravice – ESČP je denimo dne 11. decembra 2018 razglasilo sodbo v zadevi Lekić proti Sloveniji, s katero ni ugotovilo kršitev človekovih pravic pri izbrisu pravnih oseb iz sodnega registra in dolžnosti pri prenosu odgovornosti za obveznosti izbrisane družbe na družbenike na podlagi Zakona o finančnem poslovanju podjetij (ZFFPod) iz leta 1999. Navedeni zakon je bistveno odstopal od temeljnega načela korporacijskega prava, da družbeniki kapitalskih družb odgovarjajo za obveznosti družbe samo do višine svojega kapitalskega vložka, z osebnim premoženjem pa le v primeru, da so izpolnjeni pogoji za institut spregleda pravne osebnosti. Zaradi omenjene sodbe se prekinjeni postopki nadaljujejo na dosedanjih pravnih podlagah.
Nova ureditev zasleduje cilj vzpostavitve stanja, ki je veljalo v slovenskem pravnem redu pred uveljavitvijo ZFPPod leta 1999. Ureditev je usmerjena v to, da lahko družbeniki, ki so svoje premoženje vložili v podjetniško dejavnost (vložek v osnovni kapital družbe), z njim uresničevali svoj podjetniški interes, z gotovostjo računajo na to, da s tem, ko so vložili svoj vložek v družbo, ni ogroženo njihovo osebno premoženje, ampak zgolj njihov vložek. S tem zakonom se uresničuje temeljno načelo korporacijskega prava ločenosti premoženja kapitalske družbe in osebnega premoženja družbenika, ki predstavlja pomemben javni interes zagotavljanja ustreznega, mednarodno primerljivega in pravno varovanega sistemskega gospodarskega okolja za kapitalske družbe, ampak ne ureja preteklega stanja.
Sara Rančigaj