fbpx

V FIDES-u osupli nad nerazumljivo držo sindikalnih voditeljev, ki so se obrnili proti delavcem in višjim plačam

Predsednik zdravniškega sindikata Fides Konrad Kuštrin (Foto: STA)

Kljub temu, da smo že dve leti v primežu epidemije novega koronavirusa, zdravstveni sektor kot tak pa je najbolj obremenjen, so se predstavniki petih sindikalnih central odločili, da se obrnejo na ustavno sodišče in vložijo zahtevo za presojo skladnosti 48. člena PKP10 z Ustavo Republike Slovenije. S tem so Branimir Štrukelj in ostala sindikalna druščina nastopili proti povišanja plač zdravnikov. V Sindikatu zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije (FIDES) so osupli nad nerazumljivo držo sindikalnih voditeljev, ki pravno državo branijo tako, da so se obrnili proti delavcem.

Vlagatelji zahteve za presojo ustavnosti 48. člena Zakona o dodatnih ukrepih za preprečevanje širjenja, omilitev, obvladovanje, okrevanje in odpravo posledic COVID-19 (Ur. list RS, št. 206/2021)  so  sindikalisti kot državljani, ki ne izpodbijajo same vsebine zakona, temveč kršitev pravice do referenduma.

Na ustavno sodišče so zahtevo kot volivci vložili predsedniki Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije Branimir Štrukelj, Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Lidija Jerkič, Konfederacije sindikatov 90 Slovenije Peter Majcen, Konfederacije sindikatov Slovenije Pergam Jakob Počivavšek in Konfederacije novih sindikatov Slovenije – Neodvisnost Evelin Vesenjak. Kot pravijo, dvomijo, da je premik plačnega stropa za eno od skupin javnih uslužbencev v povezavi z interventnimi ukrepi za omilitev posledic epidemija novega koronavirusa.

Sindikalist Branimir Štrukelj (Foto: STA)

Ne samo da zlorabljajo svojo funkcijo v politične namene, temveč se obrnejo celo proti tistim, ki jih zastopajo
V FIDES-u poudarjajo, da so osupli nad nerazumljivo držo sindikalnih voditeljev, ki so se odločili pravno državo braniti prav s tem, da so se obrnili proti delavcem.  “Gre za nevzdržen konflikt interesov.  Sindikalni funkcionarji ne samo zlorabljajo svojo funkcijo v politične namene, temveč gredo pri tem tako daleč, da se obrnejo celo proti tistim, ki jih zastopajo.” Vložili so namreč zahtevo proti interesom članov FIDES-a. “Samo en korak je še potreben, da se bodo dopoldne pogajali za svoje člane,  popoldne pa kot ‘zaskrbljeni državljani’ izpodbijali akte, za katere so se dopoldne pogajali,” so ob tem dodali.

Po prepričanju FIDES-a sindikalisti napadajo napačen zakon. “Plač raziskovalcev, znanstvenikov in drugih ni omejil napadeni interventni zakon, temveč jih omejuje zakon o sistemu plač v javnem sektorju, ki pa ga goreče zagovarjajo,” so kritični.

Ministrstvu se daje podlago, da vladi pripravi izhodišča za pogajanja s sindikati
Konec lanskega leta je bil sprejet zadnji interventni protikoronski zakon, ki je za zdravnike in zobozdravnike prehodno do konca leta 2022 dvignil plačni strop za šest razredov, do 63. razreda. Štrukelj skupaj s sindikalnimi somišljeniki po poročanju STA vztraja, kako naj bi šlo le za podtaknjenec. Kot pravi, naj bi se z zahtevo za presojo ustavnosti postavljali proti “eroziji pravne države, ki se po njihovo širi z Gregoričeve, tako kot se širi epidemija po državi”. Minister za zdravje Janez Poklukar pa na drugi strani poudarja, da to še ne pomeni dviga plač, namreč daje ministrstvu le podlago, da vladi pripravi izhodišča za sindikalna pogajanja.

Epidemija je nedvomno dodobra razgalila slabosti javnega zdravstva. Glede na to, da se predvsem soočamo s pomanjkanjem zdravstvenega kadra, tudi na račun plačnih razlik glede na visoke plače zdravnikov zunaj meja Slovenije, se človek upravičeno vpraša, kako je mogoče, da se sindikalisti, ki naj bi stali na strani delavk in delavcev, obrnejo proti tistim, ki so nujni za ohranjanje javnega zdravstva pri nas. Naj razume, kdor more.

Nina Žoher