V Kočevskem Rogu je potekala spravna sveta maša ob 75. letnici revolucije in množičnih pobojev, ki sta se je med drugim udeležila predsednik vlade Janez Janša in predsednik republike Borut Pahor. Letos slovesnost sicer ni potekala v breznu pod Krenom, kot doslej, saj je bilo ugotovljeno, da so bili slovenski domobranci slovenska narodna vojska po vojni ubiti v breznu Macesnova Gorica. Pod Krenom naj bi le ležali predvsem vojaki srbske in hrvaške narodnosti.
“Ti kraji so za mnoge simbolni kraji za vseh 700 morišč in grobišč širom po Sloveniji,” je dejal novomeški škof, Andrej Glavan.“Danes opravljamo simbolični krščanski pogreb domobrancev, ki so tu ali drugje našli svojo smrt. S tem simboličnim krščanskim pogrebom in mašo zadušnico stopajo v javnost in enakopravnost,” še dodaja ljubljanski nadškof metropolit, Stanislav Zore.
Predsednik vlade Janez Janša se je v svojem nagovoru dotaknil tudi povojnih grozot, ki jih je izkusila njegova družina. “Pred 75 leti, 25. junija 1945, je Edvard Kardelj iz Beograda poslal Borisu Kidriču v Ljubljano osebno depešo, v kateri je zahteval hitrejše čiščenje oziroma pobijanje. Morija se je okrepila na transportu proti Kočevju, kjer se je znašel tudi moj oče. Ob začetku vojne je imel samo štirinajst let,” je v čustvenem nagovoru spomnil premier.
“Bil je obsojen na 20 mesecev prisilnega dela in poslan v nemško taborišče Dachau, se z domobranci umikal na Vetrin, bil je vrnjen v Jugoslavijo in partizansko taborišče Šentvid nad Ljubljano. Nato, prav na tem mestu pod Macesnovo Gorico skupaj s stotino svojih mladih in tudi mladoletnih vrstnikov postavljen pred strojnice, brez vsake sodbe in še manj krivde,” če se je njegov oče uspešno uspel rešiti, se večina drugih ni. Okupator je vsemu navkljub zagotovil vsaj sojenje, komunistična banda je svoje nasprotnike še žive pometala v jame in jih pustila umreti.
“20. stoletje je v Evropi rodilo dva velika zla; nacional-socializem in komunizem. Na stotine milijonov ljudi je trpelo zaradi obeh. Slovenski človek še posebej, še prej pa so naši primorski vojaki izkusili jarem fašizma. Oba velika zla sta posnemala drug drugega in tekmovala med seboj v grozodejstvih, oba sta bila genocidna,” je povedal Janša.
Besede “še premalo so jih pobili” postale del našega vsakdana
Premier verjame, da bomo spravo nekoč v prihodnosti dosegli, a danes na žalost še ne: “Saj so besede “še premalo so jih pobili” in klici ter grožnje s smrtjo drugorazrednim, ponovno postale del našega vsakdana, neke izkrivljene, sprijene nove normalnosti.”
— Janez Janša (@JJansaSDS) June 7, 2020
Predsednik republike Borut Pahor pa je poudaril, da se bomo morali Slovenci vživeti v bolečino drug drugega. “Razumem vašo bolečino. Bolečino po vojni pobitih in njihovih svojcev. Vživimo se v bolečino partizanov in njihovih svojcev, ki jih še vedno močno prizadene, če se jim odvzame pristno domoljubje in se jih krči samo na politične revolucionarje. Tudi moji starši in stari starši so bili odvedeni v taborišče, moj nono je bil kot prvoborec partizan, odpeljan v Dachau, tako kot, če sem prav slišal, vaš oče. Prihod partizanov na Primorsko so sprejeli kot velik olajšanje.”
Pahor je spomnil tudi na spravno mašo, ki je v Kočevskem Rogu potekala pred tridesetimi leti, na kateri sta spregovorila tedanji ljubljanski nadškof, Alojzij Šuštar in predsednik predsestva, Milan Kučan. “Prvič zato, ker sta narodna pomiritev in sprava postali legitimno splošno sprejemljivo stremljenje ljudi, za razliko od molka, ki je glede tega vladal skoraj pol stoletja.” Drugič pa zato, ker je maša potekala samo pol leta pred plebiscitom, ko se je narod edinkrat doslej znal zares poenotiti. “In, ko je prišla ura preizkušnje smo odločitev naroda skupaj branili s sinovi domobrancev in partizanov.”
Sara Kovač