fbpx

V pripravi peti protikoronski zakon: Največ poudarka bo na trgu dela, samostojnih podjetnikih, zdravstvu in socialnemu varstvu

Foto: STA

V sklopu petega protikoronskega paketa bo državni zbor na četrtkovi seji potrdil ukrepe, s katerimi bodo podaljšali že nekatere ukrepe v prejšnjih protikoronskih zakonih in dodali nekatere nove. V tem sklopu so v vladi namenili največji poudarek trgu dela, samostojnim podjetnikom, zdravstvu in socialnemu varstvu.

Tista podjetja, katerim so prihodki upadli za več kot 20 odstotkov, bodo lahko v prihodnje še vedno napotila delavce na čakanje na del, pri tem pa bodo njihove plače krite s strani države. Prav tako je z novim zakonom opredeljeno tudi to, da bo lahko eden izmed staršev koristil plačano karanteno, če je bila odrejena karantena otroku. Strošek karantene bo prav tako plačan s strani države. Zaradi poslabšane epidemiološke slike, je vlada že vnaprej razmišljala tudi o samozaposlenih, zato jim bo od meseca oktobra pa vse do konca leta namenila temeljni dohodek v višini 1100 evrov, in sicer vsem tistim, ki so jim upadli prihodki za najmanj 20 odstotkov v letu 2020, glede na leto poprej. Na predlog koalicije so tudi podaljšali veljavnost jamstvene sheme za likvidnostna posojila podjetij za pol leta, do konca junija 2021.

Tisti, ki so zaposleni v zdravstvu in delajo na bolj izpostavljenih delovnih mestih kot so sive in rdeče cone, bodo upravičeni do 30 odstotkov dodatka pri plači, v primeru da jih razporedijo na drugo delovno mesto, pa bodo prejeli 20 odstotkov višjo plačo. V zdravstvu prav tako planirajo vzpostavitev koordinacijske delovne skupine, ki bo delovala kot podpora socialnovarstvenim zavodom za ustrezno ukrepanje ob izbruhu covida-19. Ker socialnovarstveni zavodi v določenih primerih trenutno niso mogli zapolniti praznih kapacitet in so posledično izgubili prihodke, je zanje v zakonu prav tako načrtovano povračilo izpada dohodkov zaradi nezasedenosti kapacitet.

Foto: iStock

V novem sklopu zakona je načrtovana tudi prepoved zbiranja na zasebnih prostorih, kot je to že opredeljeno za javne prostore. Tako naj bi za nadzor nad spoštovanjem ukrepov bilo pristojnih več inšpektoratov, policisti in redarji pa bi pridobili več pooblastil. Iz predloga pa so umaknili tudi možnost pridobivanja in obdelave osebnih podatkov iz različnih baz podatkov ministrstva za zdravje in Nacionalnega inštituta za javno zdravje.

Za izvajanje javnih zdravstvenih storitev se bodo lahko prijavili tudi zasebniki
Zdravniki, ki so zaposleni v javnih zdravstvenih zavodih, bodo tako lahko od naslednjega leta dalje delali pri zasebnikih le še največ osem ur tedensko. Vsi, ki so zaposleni v zdravstvu, se bodo lahko brezplačno cepili proti gripi. Da bi skrajšali čakalne dobe, je predvidena objava nacionalnega razpisa za izboljševanje dostopnosti do zdravstvenih storitev, na katerega se bodo lahko prijavili tako javni kot zasebni zdravstveni zavodi. Financirale ga bodo zdravstvene zavarovalnice in državni proračun. Po  mnenju  pravnice državnega zbora, pa je uvedba tri dni bolniške odsotnosti brez zdravnika neutemeljena, saj je v pristojnosti zdravnika, da ugotavlja pacientovo zdravstveno stanje.

Foto: STA

Vsem avtobusnim prevoznikom, ki v času razglašene epidmeije niso mogli več opravljati svojega posla, bo država povrnila del izgubljenega dohodka, prav tako pa jih bo delno financirala pri nakupu zaščitne opreme. Nakup zaščitne opreme bo država financirala tudi podjetjem ter izobraževalnim in znanstvenim ustanovam. STA je še zapisal, da je v predlogu zakona predvidena še ena mobilna aplikacija, ki bo uporabnika seznanjala s preventivnimi ukrepi za preprečevanje širjenja virusa.

Sara Rančigaj