fbpx

V SDS predlagajo ukinitev obvezne RTV-naročnine

Foto: STA

Poslanska skupina SDS je v petek v parlamentarni postopek vložila predlog zakona o spremembah zakona o RTV Slovenija, s katerim želijo odpraviti obvezno dajatev prispevka RTVS in omogočiti fizičnim ter pravnim osebam, da se same odločijo, ali in v kakšni višini bodo plačevali RTV-prispevek glede na to, koliko so zadovoljni s programi RTV Slovenija.

Posredno je cilj zakona tudi razbremenitev fizičnih oseb, pravnih oseb in samostojnih podjetnikov plačila dela sedaj veljavnega obveznega mesečnega prispevka za RTV Slovenija.

Predlog dopolnitve zakona predlaga spremembo obstoječega zakona o Radioteleviziji Slovenije z naslednjimi rešitvami:

– mesečni prispevek za dosedanje zavezance, tako fizične osebe, pravne osebe in samostojne podjetnike je prostovoljen;

– črtajo se določbe o evidenci osebnih podatkov zavezancev za plačilo prispevka RTVS, saj niso več potrebne za izterjavo obveznega prispevka;

– prenehajo se uporabljati določbe zakona o davčnem postopku, ki se sedaj uporabljajo za obračun obveznega prispevka RTVS;

– določi se, da javni zavod RTV Slovenija v statutu in internih aktih uredi način in postopek za plačilo prostovoljnega prispevka.

V poslanski skupini SDS ugotavljajo, da je javni zavod RTV Slovenija ustanovljen in deluje na podlagi zakona o Radioteleviziji Slovenije. Je javni zavod posebnega kulturnega in nacionalnega pomena, ki opravlja javno službo na področju radijske in televizijske dejavnosti z namenom zagotavljanja demokratičnih, socialnih in kulturnih potreb vseh državljank in državljanov Republike Slovenije ter pripadnic in pripadnikov slovenskih narodnih manjšin v sosednjih državah ter druge dejavnosti v skladu z zakonom in statutom RTVS Slovenija ter zakonom, ki ureja področje medijev.

V zakonu je določena dolžnost zagotavljanja verodostojnih in nepristranskih informativnih oddaj, s katerimi celovito obvešča o političnem dogajanju doma in v zamejstvu, o pomembnih dogodkih v preostalih evropskih državah in o pomembnih svetovnih temah. Poleg tega mora zagotavljati kakovostne izobraževalne oddaje ter ostale obvezne naloge, ki so izrecno navedene v 4. členu in ostalih členih zakona o Radioteleviziji Slovenije.

Bistven kriterij za oceno, ali RTV Slovenija zagotavlja z zakonom predpisano javno službo državljankam in državljanom, je gledanost in poslušanost programskih vsebin. Če gledalci in poslušalci ne gledajo in ne poslušajo programov RTV Slovenija ali to delajo v manjši meri, je to najbolj očiten pokazatelj, da programi niso namenjeni vsem in programi ne informirajo celovito plačnikov obveznega prispevka, ki jih je okoli 630.000.

Če se poslušanost radijskih oddaj skozi leta bistveno ne spreminja, pa je povsem drugače z gledanostjo programov. Od takrat, ko je bil sprejet zakon o Radioteleviziji Slovenije in določen obvezni prispevek za fizične osebe na okoli 10 evrov, so najpomembnejše informativne oddaje Dnevnik in Odmevi (pred tem oddaje v istem terminu) izgubile kar 250.000 gledalcev oziroma polovico vseh gledalcev. Gledanost vseh programov RTVS pa že več kot desetletje konstantno pada. Plačniki obveznega prispevka se zaradi pomanjkanja kakovostnih programov javne televizije raje odločajo za gledanje komercialnih televizij, kjer pa morajo prav tako prek ponudbe operaterja plačevati obvezno naročnino za komercialne ponudnike programov (ki dodatno znaša skoraj polovico obveznega RTV- prispevka). Razlogi za to, da se plačniki prispevkov odločajo za gledanje komercialnih televizij, s čimer pada tudi gledanost RTV Slovenija, so različni, od vedno manj kakovostnih oddaj ter do prepoznavanja, da se je javni zavod RTV Slovenija zaradi novinarskega političnega in ideološkega aktivizma spremenil v družbeno-politični medij tranzicijske levice.

Še vedno pa ostaja dejstvo, da se obvezni prispevek RTV ni niti enkrat znižal zaradi padca gledanosti, kar bi bilo z vidika plačnikov obveznega prispevka edino pravično še posebej ob upoštevanju, da morajo po zakonu o medijih plačevati obvezni prispevek za ogled drugih komercialnih televizij, za katere se odločajo, ker se jim vsebina programov RTV Slovenija v preteklem desetletju zdi vse manj kakovostna in zanimiva.

V poslanski skupini SDS še ugotavljajo, da sedaj veljavni zakon ne določa nobene varovalke za gledalce in poslušalce RTV Slovenija v primeru, da na eni strani RTV Slovenija ne zagotavlja svojega z zakonom določenega poslanstva ter na drugi strani za delovanje javne službe porabi bistveno več denarja kot javne radiotelevizije v drugih evropskih državah. “Razlog za sprejem zakona je torej v tem, da bodo uporabnice in uporabniki storitev RTV Slovenija sami presodili, v kolikšni meri in ali sploh RTV Slovenija zagotavlja kakovostne programe in zasleduje svoje poslanstvo, določeno z zakonom. Tako bodo lahko po svoji izbiri za financiranje javne službe namenili enak mesečni prispevek ali pa dvakrat višji prispevek na podlagi prostovoljne odločitve.

Sara Kovač