Jasno je, da sedanja sestava Programskega sveta RTVS novi koaliciji ni po volji, predvsem pa jih pesti njihov štiriletni mandat, ki se je pričele šele pred nekaj meseci. Ponavlja se torej scenarij iz leta 2010, ko se je takrat vladajoča stranka SD – ravno tako s spremembo zakona o RTVS – želela po hitrem postopku znebiti organov upravljanja, ki niso pripadali njihovi politični opciji. Načrt se jim je ponesrečil predvsem zaradi takratnega poslanca SD Andreja Magajne, ki je že večkrat opozoril, da ves čas poteka krvava zakulisna vojna za prevlado na RTV-ju. O stiski tranzicijske levice, ki je navajena imeniti monopol nad javno RTVS, priča tudi zapisa novinarja Igorja Kršinarja, ki se je v Reporterju zgrozil nad scenarijem, da bi se lahko načrt Gibanja Svoboda zaradi vložene novele zakona stranke SDS zavlekel tudi do 15 dni. Aktualna koalicija zato želi obravnavati novelo tega zakona že kar na izredni seji DZ, čeprav to ni v skladu s pravili.
Združenje novinarjev in publicistov (ZNP) z zaskrbljenostjo spremlja težnjo novonastale vladajoče koalicije po čimprejšnji spremembi zakona o Radioteleviziji Slovenija. Tako želi kar na izredni seji državnega zbora, 18. maja 2022, obravnavati novelo tega zakona, ki jo je vložila Slovenska demokratska stranka, čeprav to ni v skladu s pravili, saj takšne vsebine ne sodijo na izredne seje. Poslovnik državnega zbora namreč določa, da se na izredni zadevi obravnava zadeve, s katerimi ni mogoče odlagati, kar pa za omenjeno novelo ne velja. “Pravi razlog je v tem, da želi nova koalicija novelo po hitrem postopku spraviti z dnevnega reda, da bi ‘naredila prostor’ lastnemu predlogu spremembe omenjenega zakona,” je opozoril Upravni odbor ZNP.
V Združenju novinarjev in publicistov so še opozorili, da je namen spremembe zakona, ki jo načrtuje nova koalicija, povsem jasen: koalicija Gibanja Svoboda, Socialnih demokratov in Levice želi na ta način odstraniti vodstvo Radiotelevizije Slovenija in organe upravljanja (programski in nadzorni svet), ki levemu polu slovenske politike niso po volji, ter nastaviti sebi lojalen kader. “V Združenju novinarjev in publicistov smatramo, da je takšno početje neprimerno in nesprejemljivo,” so poudarili in pojasnili, da gre za jasen poskus, da se pod krinko ‘depolitizacije’ javne radiotelevizije preko t. i. civilne družbe, ki je pod nadzorom levice, vzpostavi trajni politični nadzor nad njo. “Na ta način bi se zatrlo vsakršen poskus vzpostavitve politične in nazorske pluralnosti, ki bi jo ta ustanova v skladu s svojim poslanstvom morala izražati,” so še izpostavili.
O razlogih za sklic izredne seje sprašujejo tudi na družabnih omrežjih, vendar so vprašanja do sedaj naletela zgolj na gluha ušesa. Je pa politolog dr. Miro Haček zapisal, da je, po prvem odstavku 58. člena Poslovnika DZ, sklic seje legalen, medtem ko po drugem odstavku ne bi bil.
Duhove na levi pa buri še ena novela zakona, ki jo je vložila stranka SDS. STA tako poroča, da vodstvo in predstavniki organov zaposlenih STA menijo, da je bil Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o Slovenski tiskovni agenciji (STA) oblikovan enostransko, brez vsakršne javne razprave ali posveta. Pričakujejo, da bo nova vlada oz. koalicija zavrnila omenjene “škodljive” rešitve, obenem pa da bo ob primernem konstruktivnem dialogu in razpravi pripravila nov predlog sprememb zakona o STA. Po poročanju STA stranka SDS predlaga spremembe zakona o STA, s katerimi bi denimo radijske novice, prirejene za objavo v radijskem mediju, in avtorsko zaščitene fotografije o najpomembnejših dogodkih prenesli iz javne službe v tržno dejavnost. Štiri člane nadzornega sveta agencije bi imenovala vlada na predlog ministra, pristojnega za kulturo, in ne več DZ na predlog vlade. Enega člana nadzornega sveta pa bi še vedno izvolil svet delavcev v skladu z zakonom, ki ureja sodelovanje delavcev pri upravljanju.
Sara Bertoncelj