fbpx

Janez Janša na demografskem vrhu v Budimpešti opomnil, da so močne družine tiste, ki oblikujejo močno družbo

Predsednik vlade Janez Janša danes sodeluje na demografskem vrhu v Budimpešti, na katerem bodo med drugim govorili izzivih na področju demografije, napovedujejo v premierjevem kabinetu. V središču razprav, na katerih bo sodeloval tudi nekdanji ameriški podpredsednik Mike Pence, bo družina.

Na 4. demografskem vrhu, ki poteka na dve leti, bodo sodelovali premierji več držav članic EU, nekdanji ministri, člani Evropskega in nacionalnih parlamentov, najvišji predstavniki različnih verskih skupnosti, predstavniki civilne družbe, akademiki in novinarji.

Preberite tudi: Nova Pezdirjeva knjiga bo obelodanila vlogi Kučana in Türka v zamejski družbi Adit – podjetju udbomafije!

Janez Janša bo sodeloval na panelu z naslovom Družina: ključ do trajnosti, na katerem bodo poleg njega sodelovali še nekdanji ameriški podpredsednik Mike Pence, srbski predsednik Aleksandar Vučić in poljski premier Mateusz Morawiecki, so sporočili iz Janševega kabineta. Vrha se bo udeležil tudi madžarski premier Viktor Orban, češki premier Andrej Babiš in srbski član predsedstva BiH Milorad Dodik.

Skupaj bodo razmišljali in razpravljali o demografskih izzivih, ki so pred nami, ter pripravili predloge skupnih rešitev. Izmenjali bodo tudi dobre prakse na področju demografskih in družinskih politik, so zapisali v premierjevem kabinetu. “Statistike kažejo, da je v Zahodnem svetu mogoče zaznati upad rojstev, družbe se starajo. Zato je skupna dolžnost in odgovornost, da demografske izzive sodobnega časa obravnavamo kot prednostno nalogo. Poiskati je treba učinkovite, dolgoročne rešitve za posamezne države in regije,” so zapisali.

Vrh lahko spremljate v živo na tej povezavi.

“Demografija je eno izmed najbolj pomembnih vprašanjih Evropske unije,” je dejal Janez Janša in nadaljeval: “Vprašanja demografije so zaradi negativnih trendov, ena izmed pomembnih problemov, ki stojijo pred celotno Evropo. Trenutno ni dežele na tam svetu, ki ne bi bila odvisna od demografskih vprašanj. “Demografska vprašanja se nanašajo na vprašanja zdravstva, šolstva, davčne politike, gospodarstva, ekonomije. Vemo, da če ni dijakov, ni šol, če ni strank, ni podjetij, če ni potrošnikov, ni potrošnje. Vse je v človeku in človeškem kapitalu.” Ocenil je, da se dejansko prebivalstvo v veliko evropskih državah, pa tudi po svetu manjša. “Vsi govorijo o človeškem kapitalu, kar je pomembno vprašanje zadnjih desetletij, demografija pa je problematika, ki govori o prihodnosti naših držav in država ne more obstajati brez ljudi.”

“Vsi vemo, da je odločitev za otroka, zelo osebno vprašanje, enako ali se nekdo odloči za enega, dva ali tri otroke. Je pa tudi ogromno mladih, ki bi želeli imeti več otrok, a jih ne morejo imeti, deloma ker nimajo službe, morda nimajo kje živeti ali pa zaradi več različnih dejavnikov. Mladim moramo olajšati ustvarjanje družin. Podpreti moramo družino kot temeljno celico družbe, kajti družina mora biti v ospredju, saj so družine jedro države in močne družbe. V močnih družbah so tudi otroci bolj srečni in imajo več možnosti za uspeh v svojem življenju. Torej moramo podpreti tako otroke kot družine,” je dejal predsednik vlade Janša. Prav tako je dodal, da je treba podpreti tako materinstvo kot očetovstvo.

“Demografija je problem v Evropi že več desetletij. Od leta 1950 je delež rojstev po Evropi v upadu. Časopis Economist je tako letos aprila na primer objavil članek, da v nobeni Evropski državi ni dovolj rojstev, da bi te države lahko stabilno obdržale število prebivalstva. Po njihovih izračunih bi potrebovali 1,6, otrok na družino, da bi se ohranjalo stabilno število prebivalstva,” je dejal predsednik vlade. Ob tem je izpostavil, da je rodnost v ZDA 1,4 odstotna.

Ko imamo demografsko krizo tega skoraj nihče ne opazi
Predsednik vlade je pozdravil, da je Evropska komisija oblikovala portfelj za demografijo in demokracijo in da je v tem mandatu komisar, ki se ukvarja zgolj s temi vprašanji. “Še vedno čakamo na pogumne odločitve, da bo družina na prvem mestu. Ker so razprave o prihodnosti Evrope pomembne, menim, da imamo tudi na 4. demografskem vrhu zelo pomembno nalogo in da ta vrh predstavlja pomemben delež razprave o prihodnosti Evrope,” je povedal. Nato je predstavil podatke za Slovenijo. “Če se ozrem na Slovenijo, smo v lanskem letu videli, da imamo negativni prirast. Enako velja tudi za druge evropske države. Nemčija in Finska imata negativni prirast, kar pomeni, da več ljudi umre, kot se rodi otrok, tudi v Italiji, na Portugalskem, v Grčiji število prebivalstva upada. Ko se v gospodarstvu trendi slabšajo, imamo takoj veliko kriznih sestankov. Ko pa imamo demografsko krizo in so demografske številke slabe in to traja leta ali desetletja, pa tega skoraj nihče ne opazi,” je kritično poudaril.

Premier Janez Janša (Foto: Urad predsednika vlade RS)

Izpostavil je, da potrebujemo tudi bolj pogumno družinsko politiko. “Vedeti moramo in tudi priznati, da so dandanes gospodarske okoliščine bistveno boljše kot pred 50 leti. Zavedati se moramo, da tudi finančna vprašanja vplivajo na ustvarjanje družine, a to je le delček slike. Ne moremo govoriti samo o gospodarskih okoliščinah za ustvarjanje družine, ampak na to vpliva tudi družinska politika posameznih držav.” Dodal je še, da je tudi pandemija koronavirusa vplivala na slabšanje natalitete.

“Voditelji držav moramo sami najti odgovor na pomembna vprašanja tega trenutka in demografska vprašanja so zagotovo med prioritetnimi vprašanji in bodo to ostala še nadaljnjih deset let,” je dejal Janša. Organizatorjem dogodka se je zahvalil za organiziranje te tako zelo pomembne razprave, ki je “pomembna tako glede prihodnosti našega kontinenta kot celega sveta.” ” Razprava o demografiji je ključna razprava sedanjosti in prihodnosti. To je razprava o naših otrocih in otrocih otrok, to je tudi razprava o življenju, družini, sreči in ljubezni,” je zaključil premier.

Demografskega vrha v Budimpešti se je udeležil tudi minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Janez Cigler Kralj, ki je sodeloval na panelu z naslovom “Najboljše prakse na področju demografije in družinske politike”?

Sara Kovač