fbpx

Mitja Gaspari: Banka Slovenije ni omejila rasti kreditov

Mitja Gaspari (Foto: STA)

V državnem zboru je potekala seja preiskovalne komisije za ugotavljanje zlorab v slovenskih bankah, ki so povzročile hudo bančno luknjo – to pa smo morali plačati davkoplačevalci. Nasproti predsednika komisije Anžeta Logarja (SDS) je najprej sedel nekdanji guverner Banke Slovenije Mitja Gaspari, nato še Marko Kranjec, prav tako nekdanjega prvega bančnika v Sloveniji. 

Seje preiskovalne komisije se ponovno nista udeležila poslanca Združene levice Luka Mesec in Miha Kordiš. Prvi je v sejno sobo DZ stopil Mitja Gaspari. Nekdanji guverner BS je na začetku poudaril, da je v DZ enkrat že povedal vse, kar je imel za povedati.

Logar je na Gasparija naslovil vprašanje, kdo je objektivno odgovoren za bančno luknjo. Gaspari je odgovoril, da verjetno institucije, da pa bo bančna luknja verjetno manjša, kot je bila na začetku. “Objektivna odgovornost je na Banki Slovenije kot nazorni instituciji in politiki, ki je dopuščala pregrevanje gospodarstva,” je povedal Gaspari.

Gaspari: Vsi smo mislili, da je bila rast stabilna
Nekdanji guverner je dejal, da tedanjega predsednika vlade Janeza Janšo ni nikoli obvestil o pregrevanju gospodarstva. Na Logarjevo vprašanje: “Zakaj pa ne?” pa je Gaspari dejal, da takšnega običaja ni bilo ter da so takrat vsi menili, da je visoka gospodarska rast dobrodošla in stabilna. “Banka Slovenije ni omejila rasti kreditov v določenih panogah, saj bi s tem zaustavili začetek vključevanja Slovenije v evroobmočje, in ker je bila proti takšnim ukrepom tudi Evropska komisija in Evropska centralna banka,” je povedal Gaspari, ki je bil zaradi ekspanzijske rasti kreditov “na osebni ravni zaskrbljen”. V zvezi s tem je Logar sogovornika izzval z vprašanjem, ali je ECB kadarkoli prepovedala omejevanja kreditov, na kar Gaspari ni imel odgovora. “Niste pisali predsedniku vlade, niste pisali ECB,” je Logar predočil dejstva nekdanjemu guvernerju BS.

Gaspari je dejal, da je vedel, da bo potrebna dokapitalizacija NLB, takrat ko se je dotična banka začela širiti na trge zunaj EU, med drugim tudi na območje Srbije. 

Anže Logar je Mitjo Gasparija nato vprašal, ali je Banka Slovenije vršila dovolj učinkovit nadzor nad bančnim sistemom. Slednji je na to vprašnje odgovoril, da “s takratnega vidika ja, glede na današnje razmere pa ne”.

Kranjec: Visoki dobički bank niso bili odraz dobrega stanja sistema
Naslednji je govoril Marko Kranjec, prav tako nekdanju guverner Banke Slovenije. Tudi on ni izkoristil priložnosti, da bi pojasnil svoje videnje nastanka bančne luknje. Dejal je, da je bil že na številnih – in sicer petih (5) – komisijah, na katerih je povedal vse, kar je imel za povedati.

Kranjec je pojasnil, da je pozicijo guvernerja zasedel v času, ko se je v slovenskem bančnem sistemu zgodil vrh kreditne aktivnosti. “Mesec po mojem nastopu je nastopila finančna kriza, počil je kreditni balon,” je povedal. “Računovodsko gledano so banke v 2006–2008 izkazovale visoke dobičke, vendar to ni bil odraz dobrega stanja bančnega stanja, temveč sprememb v mednarodnih standardih računovodskega poročanja in napihnjenega stanja aktiv, ki so jih banke imele,” je zatrdil Kranjec.

Kranjec je izrazi mnenje, da so njegovi predhodniki očitno smatrali, da je bila hitra kreditna rast dobra, nihče pa se očitno ni vprašal, ali je to vzdržno. Na Logarjevo vprašanje, ali bi kot guverner dopustil 45-odstotno rast kreditnega portfelja, je dejal, da bi na to težko odgovoril, vendar da bi verjetno zahteval natančno opredelitev, zakaj prihaja do tako velike kreditne rasti. Kranjec po lastnih besedah ukrepov za zmanjševanje kreditne rasti ni sprejel, ker je v času njegovega mandata količina kreditov že upadala in kaj takega ni bilo več potrebno.

Kranjec: Inšpekcijski nadzor bank ni bi zadosten
Kranjec je priznal, da inšpekcijski nadzor kritičnih bank, ki so na koncu tudi povzročile veliko bančno luknjo, ni bil zadosten. Povedal je, da so inšpektorji osvojili potrebne prijeme za kvaliteten nadzor, vendar so bila njihova poročila vsebinsko podhranjena. Eden izmed inšpektorjev je celo dejal, da bi v primeru, če bi inšpektorji zahtevali ostrejše ukrepe, sploh ne prišli do nujno potrebnih informacij, saj bi jim banke odrekle sodelovanje.

“Moje stališče je, da je bil inšpekcijski nadzor nad bankami preveč toleranten že od leta 2007 naprej,” je Kranjec priznal in dodal, da je bil razlog v tem, da so bili tudi inšpektorji “vzgojeni” v duhu premilega nadzora. “Kaj pa naj naredim, odpustim 50 ljudi?” se je vprašal Kranjec.

Logar je v nadaljevanju seje Kranjca vprašal tudi, ali je bil zadovoljen z delom vodje inšpekcijskega nadzora Mateja Krumbergerja, na kar je Kranjec odgovoril, da ni bil ter da ga je hotel zamenjati, vendar ga ni zamenjal. Logar ga je pri tem opozoril, da se ne more skrivati za zakonodajo, saj je Banka Slovenije avtonomna organizacija.

Kranjec je nato priznal, da je imel pri menjavi Krumbergerjevega predhodnika podporo ene izmed viceguvernerk, samega Krumbergerja pa ni mogel menjati, saj te podpore ni imel več – zakaj viceguvernerka ni podpirala menjave očitno neučinkovitega inšpektorja, Kranjec ni hotel ali ni znal odgovoriti.

“Ali se vam zdi sporno, da je bil viceguverner, ki je bil zadolžen za preverjanje poslovanja bank, da je bila njegova žena vodja poslovne enote v Probanki, da je bila hkrati solastnica družbe, ki je prevzemala to banko in da je bil ta viceguverner podpisan pod dovoljenje za 20-odstotni prevzem dotične banke,” je Kranjca vprašal Logar.

Kranjec je odgovoril, da to dejstvo predstavlja etični problem, vendar da je viceguverner o svojih družinskih navezavah obveščal vodstvo Banke Slovenije – ob tem pa je priznal, da glede tega nima vseh informacij. 

Kranjec je nadalje zatrdil, da nobena banka v Sloveniji v kritičnem času, ko se je generirala največja finančna škoda, ni odobrila kredita, ki bi bil v že na začetku problematičen. Logar se je nad to izjavo začudil in nekdanjega guvernerja povprašal, ali v Sloveniji ni bilo bančne kriminalitete, na kar se je Kranjec odzval z odgovorom, da Banka Slovenije ni pristojna za preiskovanje kriminalitete.

Žiga Korsika