fbpx

[Video] Dr. Ignacija Fridl Jarc ob današnjem kulturnem prazniku: Ne smemo pozabiti pomena kulture pri utemeljitvi slovenskega naroda

(foto: Nova24TV)

“Govoriti nekaj takega o svoji lastni državi je zaskrbljujoče, saj menim, da bi se vsak državljan in državljanka morali zavedati, da je zgodba o nastanku njegove lastne države tisto, kar narod umešča v druge narode Evropske unije in ohranjanje spomina je opomin za prihodnost, kako težko si je bilo to samostojnost izboriti in kako pomembno je, da jo ohranimo za prihodnost,” je v tokratni oddaji Tema dneva dejala dr. Ignacija Fridl Jarc, državna sekretarka na ministrstvu za kulturo.

Ob prisotnosti kompletnega državnega vrha je v ponedeljek potekala slavnostna podelitev Prešernovih nagrad in nagrad Prešernovega sklada v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani. Tako Prešernova nagrada in kot nagrada Prešernovega sklada sta prestižni in obeležujeta pomembnost kulturnega prizadevanja skozi čas oziroma skozi življenje, s katerim vsak ustvarjalec pusti trajen pečat v slovenski kulturi. “Prešernove nagrade so vedno nekaj posebnega, predstavljajo najvišjo nagrado za kulturo v državi,” je dejala, kot posebnost letošnjih nagrad pa izpostavila, da je bilo letos precej nagrad izročenih tudi glasbenim ustvarjalcem, za kar meni, da je upravičeno, saj gre predvsem za zborovsko glasbo, hkrati pa omeni tudi ostale prejemnike in poudari, kako prevajalstvo v slovenski jezik ni le prenos besed, vendarle je to umetnina, je dejala Dr. Ignacija Fridl Jarc.

“Sramota” je izrabljanje kulture v take namene
Inštitut za kulturne in spominske študije, katerega predstojnica je dr. Tanja Petrović, je v Založbi ZRC izdal publikacijo “Sramota” z preciznim izborom protestniških fotografij iz protestov 2020/2021, ki so se zvrstili pred ministrstvom za kulturo. Dr. Ignacija Fridl Jarc meni, da je izdaja take monografije dvoumna, “sramota so lahko pravzaprav prav te protestniške nekulturne akcije, ki izrabljajo ime kulture in umetnosti, vsekakor je bila ta akcija solo, brez pomena in odmeva. Vsi, ki delujejo v kulturi vedo, koliko in kaj se je v mandatu dr. Vaska Simonitija na področju kulture spremenilo, naredilo in okrepilo”. Publikacijo enačijo z uporniškim tiskom iz leta 1944/45, saj podporniki publikacije menijo, da živimo v času, ko si politični razred lasti in družbeno pogodbo interpretira po svoje, ob tem peščica dobiva vse več, velika večina pa je pahnjena v revščino. Pa vendar številke govorijo drugače.

Vlada je izjemno povišala sredstva za kulturo
Vlada je zagotovila rekordni proračun za kulturo v zgodovini samostojne Slovenije za leto 2021, v višini 238 milijonov evrov, kar je za četrtino več, kot je predvidevala prejšnja vlada za leto 2021. za 20,5 milijona evrov povečale investicije v javno kulturo in infrastrukturo, za 1,5 milijona evra so se povečala sredstva za založništvo in knjižno dejavnost, za 1 milijon evrov so se povečala sredstva za filmsko dejavnost, za 1,9 milijona evra so se povečala sredstva s področja ustvarjalnosti, za 1,4 milijona evrov pa sredstva za štipendije, samozaposlene in boleznine.

Žalostno je, da se poskuša diskreditirati velike umetnike, ki v okviru kulture sodelujejo z vlado
“Kultura se v tem primeru izrablja, saj teh akcij nikakor ne moremo označevati, če nekdo kljukaste križe, ki vemo, kaj so pomenili in kakšno zlo se je v njihovem imenu godilo, seveda takšnih akcij ne moremo poimenovati za kulturniške, v tem primeru se gre za zlorabo kulture in ustvarjalnosti,” je dejala sekretarka, ki je prepričana, da se noben podpornik kulture takih akcij ne udeležuje. Glede na očitke diskriminacije intelektualcev pa zagotovi, da se “nikoli ni diskriminiralo nobenega intelektualca, je pa bolj zaskrbljujoče to, da se tiste izjemne ustvarjalce, ki jih je prepoznala tudi širša javnost, poskuša diskreditirati samo zato, ker delujejo z vlado ali ministrstvom za kulturo v okviru kulturnih projektov”.

Proračun za 40 milijonov evrov višji, kot ga je načrtovala prejšnja vlada za leto 2021
V izjemno težkih epidemičnih razmerah je slovenska kultura ohranila enak tip financiranja, kljub temu, da se dogodki niso izvajali, so bili vsi projekti v zadnjih dveh letih financirani in še več, dr. Simoniti je uspel zagotoviti rekordne proračune, ki so večji za 30 ali 40 milijonov evrov, v primerjavi s prvotno načrtovanimi proračuni prejšnje vlade, ob tem pa je dodala tudi, da smo si zaslužili svoj muzej osamosvojitve, ki smo ga Slovenci tudi končno tudi dobili. Pa vendar so nekateri trdili, da gre za interpretacijo zgodovine s strani desnice, na kar Jarcova odgovori: “Govoriti nekaj takega o svoji lastni državi je zaskrbljujoče, saj menim, da bi se vsak državljan in državljanka morali zavedati, da je zgodba  nastanku njegove lastne države je tisto kar narod umešča v druge narode Evropske unije in ohranjanje spomina je opomin za prihodnost, kako težko si je bilo to samostojnost izboriti in kako pomembno je, da jo ohranimo za prihodnost.”

Državna sekretarka pozvala vse, naj ta dan preživijo “kulturno”
“Smo eden redkih narodov, ki na tak način obeležuje pomen svoje kulture. To pokaže tudi, kakšno vlogo je imela kultura pri utemeljitvi slovenskega naroda in pri ohranjanju slovenskega jezika, na to ne smemo pozabiti.” je zaključila državna sekretarka. Kljub epidemiološkem stanju je vesela, da je tokrat prireditev le potekala v živo z nekaj omejitvami, vsekakor pa je bolje kot lani, ko je celotna prireditev potekala prek avdiovideo povezave. Letos bodo imele na današnji dan svoja vrata odprte mnoge kulturne ustanove, zato Jarčeva pozove k “preživljanju tega dneva zares kulturno” in obisku kulturnih ustanov.

Tanja Brkić