fbpx

[Video] Janez Janša na srečanju voditeljev članic Nata o verjetnosti ruskega napada s kemičnim in biološkim orožjem

Izjava predsednika vlade ob prihodu na izredno zasedanje voditeljev in voditeljic vlad in držav zveze NATO (foto; Kabinet predsednika vlade)

Predsednik vlade Janez Janša se danes v Bruslju udeležuje izrednega zasedanja voditeljev in voditeljic vlad in držav zveze NATO, ki je namenjeno ruski agresiji v Ukrajini in aktualnemu dogajanju v zvezi NATO povezanim s situacijo v Ukrajini.

Kot del kratkoročnega odzivanja se znotraj zveze NATO nadaljujejo prizadevanja za vzpostavitev štirih novih bataljonskih skupin v JV Evropi. Slovenija bo sodelovala v takšni novi skupini na Slovaškem, ki bo vzpostavljena pod vodstvom Češke, z do 200 vojaki. Ključno vodilo vseh aktivnosti Zavezništva, poleg pomoči zaveznic Ukrajini, ostaja preprečiti razširitev vojne v Ukrajini na ozemlje zaveznic. Voditelji bodo nadaljevali z razpravo o bolj dolgoročni prilagoditvi odvračalne in obrambne drže na vzhodnem krilu Zavezništva ter o vlogi Belorusije in Kitajske v ukrajinski krizi.

Ob prihodu na zasedanje je predsednik vlade Janez Janša v izjavi za medije dejal, da bo Slovenija poslala 200 slovenskih vojakov, to je bataljonsko bojno skupino na Slovaško. “Odločitev je že bila sprejeta, gre za sodelovanje z drugimi državami članicami Nata,” je ob tem povedal. “V Ukrajino pa odhaja naša diplomatska misija, postopki se zaključujejo, vendar to ni vojaška misija, kot so nekateri napačno poročali, gre za diplomatsko misijo pod vodstvom odpravnika poslov, ki se bo v Ukrajini trudila za doseganje miru, in bo v pomoč vsem tistim, ki so ostali v Kijevu in ki si prek diplomatskih poti prizadevajo za končanje vojne,” je še dejal. Ob tem je tudi poudaril, da je misija v imenu EU nekaj drugega. “O tem pogovori še potekajo, tudi danes bodo, pri naši misiji pa gre za odpravnika poslov slovenskega zunanjega ministrstva, ki bo zastopal Slovenijo.”

Janša ne verjame, da bo ruska vojska uporabila kemično ali biološko orožje

Glede verjetnosti ruskega napada s kemičnim in biološkim orožjem, je predsednik vlade dejal, da ima Slovenija določene zmogljivosti pri zaščiti in obrambi pred kemičnim in biološkim orožjem, da pa osebno ocenjuje, da v zvezi s tem obstaja tveganje, ker agresorske ruske sile napadajo kemične tovarne oziroma objekte, kjer lahko prihaja do izpustov, “sama neposredna uporaba kemičnega in biološkega orožja s strani ruskih sil pa je malo verjetna, ker bi to bil velik strel v koleno.” “Skrbi nas sicer, ko vidimo, da ruska agresorska vojska obkoljuje kemične tovarne, ne verjamem pa, da bo ruska vojska uporabila kemično ali biološko orožje namenoma za taktične dosežke, saj bi to bilo zelo nespametno, ker bi bila povzročena katastrofa velikih razsežnosti,” je ob tem povedal premier.

Glede povečanja obrambnih izdatkov je predsednik vlade dejal, da je Slovenija doslej bila med najslabšimi, “z zakonom, ki je bil sprejet v tem mandatu za okrepitev financiranja naložb v Slovenski vojski, pa ne bomo več med najslabšimi, bo pa treba napore še okrepiti.”

Glede njegovi poti v Kijev v preteklem tednu, je predsednik vlade dejal, da je tja odpotoval zato, da izrazi podporo Ukrajincem. “Ukrajina potrebuje upanje in zavedanje, da niso zapuščeni, potrebuje moderno orožje, denar, da preživijo v situaciji, ko je gospodarstvo okrnjeno, in humanitarno pomoč. O tem smo zelo konkretno govorili z ukrajinskim vodstvom in imamo nekaj pomembnih sporočil za naše kolege v Natu in na vrhu EU,” je dejal premier.

Krepitev sil tudi v Bosni in Hercegovini

“Delamo vse, da okrepimo Ukrajino, ji pomagamo, da se brani, kajti s tem pomagamo tudi Moldaviji in Gruziji. Ko govorimo o političnem odzivu na te izzive, pa mislim, da pomagajo pospešena pogajanja o članstvu v EU, zato vsa ta pogajanja in vstop teh držav v EU, močno podpiramo,” je na vprašanje o evropski perspektivi Ukrajine, Moldavije in Gruzije odvrnil premier.

Kar se tiče situacije v Bosni, pa je predsednik vlade dejal, da smo v Bosni preventivno že krepili določene obrambne sile, kar je bil pravočasen predlog Josepa Borella. “V tem trenutku obstajajo politične napetosti, obžalujemo, da so včeraj propadla pogajanja o novem volilnem zakonu, tu je potrebno doseči dogovor, sicer pa moramo v tem trenutku ustaviti rusko agresijo v Ukrajini, ker je to izjemno pomembno tudi za Bosno. Kajti, če se bo vojna v Ukrajini nadaljevala, bodo posledice tega konflikta občutene povsod, še posebej na tistem delu Zahodnega Balkana, kjer so stvari nerešene,” je zaključil predsednik vlade.

Peter Truden