fbpx

[Video] Okoljski minister Vizjak: Z novim zakonom bo jasno definiran status odpadka in odgovornost deležnikov

(Foto: Nova24TV)

“Zakon temelji na posvečanju predvsem vsebini, kako okolju prijazno in do okolja odgovorno ravnati z odpadki, ne pa da se samo prekladajo papirji in da se dobivajo tri, štiri dovoljenja, ki so na koncu koncev lahko združena v eno. In ne na račun varstva okolja, predvsem na račun nepotrebne birokracije,” je v tokratni Temi dneva povedal okoljski minister Andrej Vizjak, ki meni, da bo novi okoljski zakon prinesel celovite spremembe na področju okolja, predvsem z namenom doslednega varovanja okolja in odgovornega ravnanja vseh deležnikov procesa odpadkov.

Velik del poslanskih skupin v državnem zboru je v prvem branju novemu zakonu o varstvu okolja izrazil podporo. Strinjajo se, da gre za obsežno materijo, pri čemer nameravajo določene tematike še urediti z dopolnili. Minister za okolje Andrej Vizjak je med drugim branil pomoč energetsko intenzivnim podjetjem iz podnebnega sklada. Vizjak je v predstavitvi zakona v DZ tega primerjal z okoljsko ustavo. “Temeljni cilj in ambicija tega zakona sta dosledno varovanje okolja,” je poudaril. “Želja je uvesti najnovejše standarde varstva okolja, nadgraditi to področje in reševati nakopičene probleme,” je dejal.

Z zakonom celovite rešitve okoljske problematike
“Z zakonom bomo odpravili vsa ta neskladja, ki jih je čez dvajset z Evropskim pravnim redom. Glavna vsebinska novost zakona pa je celovito področje urejanja odpadkov, namreč mi želimo, da proizvajalci odpadkov, torej vsi, ki dajejo izdelke, ki sčasoma postanejo odpadki, prevzamejo popolno organizacijsko in finančno odgovornost za cel življenjski cikel izdelka, kar pomeni, da bodo proizvajalci ekonomsko spodbujeni, da racionalno dajejo na trg takšne izdelke, ki gredo lahko bodisi v ponovno uporabo ali recikliranje,” pove okoljski minister Andrej Vizjak, ki  doda, da se bodo z zakonom poenostavili tudi postopki dovoljenj, pri čemer bodo združili določene postopke, hkrati pa bodo nekateri lahko tekli vzporedno. “Zakon temelji na posvečanju predvsem vsebini, kako okolju prijazno in do okolja odgovorno ravnati z odpadki, ne pa da se samo prekladajo papirji in da se dobivajo tri, štiri dovoljenja, ki so na koncu koncev lahko združena v eno. Ne pa na račun varstva okolja, predvsem na račun nepotrebne birokracije,” pove Vizjak.

Jasno definiranje statusa odpadka in odgovornost deležnikov
V luči krožnega gospodarstva bodo zakon urejala tudi merila za prenehanje statusa odpadka, kar pomeni, da imajo določeni proizvodi status odpadka, ki pa pod določenimi pogoji lahko preneha. Vizjak kot primer navede komunalno blato in elektrofiltrski pepel, ki sta vsak po sebi odpadek, vendar  lahko z združevanjem obeh dobimo uporaben proizvod, ki se vgrajuje v pregrade ali rudeške robe, “cela Evropa gre v to, da naredijo kaj uporabnega, če je to strokovno utemeljeno”, je pojasnil minister. Voditelj Luka Svetina okoljskega ministra seznani z dejstvom, da so se v preteklosti številni izogibali  odlaganju odpadkov po zakoniti poti, pri tem izpostavi komunalno blato in divja odlagališča, na to pa minister odgovori, da bodo sedaj z dosledno implementacijo direktive “kompletna odgovornost proizvajalca, da poskrbi tako finančno kot organizacijsko za te odpadke in točno se bo vedelo, kdo je odgovoren”. Ob tem poudari predlog, da za en odpadkovni tok skrbi zgolj ena organizacija zaradi doslednosti, “to pa bo proizvajalce prisililo, da se skrbno odločajo, kakšne proizvode bodo dali na trg in razmišljali vnaprej, ali se jih bo dalo reciklirati ali ponovno uporabiti, da bi jih stalo manj”.

Slovenska podjetja morajo imeti enake možnosti kot v ostalih evropskih državah 
Andrej Vizjak je med drugim branil pomoč energetsko intenzivnim podjetjem iz podnebnega sklada, kar pa je komentiral, da “Evropska ureditev dopušča možnost, da prejmejo subvencije tudi podjetja, ki porabljajo veliko električne energije, to pa je zaradi tega, ker imajo ta podjetja z nabavo te električne energije tudi stroške s CO2 kuponi, ki so Evropska ureditev. Gre za globalna podjetja, kot je Talum, ki bi bila ob sodelovanju z državo, ki ni obremenjena s CO2 kuponi, nekonkurenčna, saj je nabava električne energije pri njih bistveno cenejša. To je razlog, da Evropska komisija dopušča, da se jim iz podnebnega sklada povrne del teh stroškov”, doda pa, da se mu zdi prav, da slovenska podjetja, že v izogib propada in izgube tako na gospodarskem področju kot izgubi delovnih mest, z zakonom dobijo možnosti kot vse druge evropske države. Da je zakon ugledal luč, je po besedah Vizjaka trajalo kar nekaj časa, saj je bila priprava naporna in obsežna, “bilo je veliko usklajevanja, želeli smo ne ‘rokohitrsko’ tak pomemben zakon speljati čez parlament, temveč po temeljiti diskusiji, kar pa je trajalo eno leto”, je zaključil Vizjak.

Tanja Brkić