“To so bili tedni, dnevi in ure v juniju in juliju 1991, ko je bilo dobesedno vse na kocki: samostojna in evropska prihodnost Slovencev, demokratična ureditev, blaginja in naša življenja. To so bili dnevi, ko se je razoroženi narod postavil za svoje pravice in razglasil samostojno Slovenijo in se takoj zatem uprl agresiji jugoslovanske armade,” je Janez Janša zapisal na Facebooku na predvečer 28. obletnice Dneva državnosti.
25. junija 1991 je Slovenija s sprejetjem Deklaracije o neodvisnosti Slovenije in Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Slovenije postala samostojna država. V spomin na ta zgodovinski dogodek letos praznujemo že 28. dan državnosti.
Slovenska neodvisnost pa ni prišla sama od sebe. Niti nam ni bila dana, temveč si je bilo slovensko neodvisnost treba izboriti. “Vojna za Slovenijo je vsak dan odkrila na tisoče junakov v slovenskem narodu. Fantov in mož, ki so iz ljubezni do domovine premagali strah. Za orožje so prijeli zato, da branijo svoj dom, svojo vero in postave. Slovenijo,” je na Facebooku zapisal prvak SDS Janez Janša.
“Svoje delo so odlično opravili. Po zmagi so odšli na svoje domove. Država jih je pozabila, domovina jih ne bo nikoli. Kajti to so bile svete ure, visoka pesem slovenskega naroda. Vstali smo in obstali,” je poudaril Janša.
Danes številni slovensko zmago proti takrat 5. najmočnejši vojski v Evropi dajejo vnemar. Pozabljajo jo ali pa jo celo poskušajo očrniti. 25. junij 1991 je bil dan, ko je JLA postala agresor na slovenskem ozemlju, ki je želel poteptati slovensko željo po neodvisnosti, svobodi in demokraciji.
“To so bili tedni, dnevi in ure v juniju in juliju 1991, ko je bilo dobesedno vse na kocki: samostojna in evropska prihodnost Slovencev, demokratična ureditev, blaginja in naša življenja. To so bili dnevi, ko se je razoroženi narod postavil za svoje pravice in razglasil samostojno Slovenijo in se takoj zatem uprl agresiji jugoslovanske armade,” piše Janša.
Izdaja 57. številke Nove revije leta 1987 je bila za Slovence ravno tako zelo pomembna, saj so bili v tej številki objavljeni prispevki za slovenski nacionalni program, ki so postali programski temelj slovenskega osamosvajanja. Prispevke so med drugimi napisali Jože Pučnik, Dimitrij Rupel, pisatelj Drago Jančar in drugi. Slovensko komunistično oblast, ki je prisegala na Jugoslavijo, je 57. številka zelo razjezila. Z uredniškega mesta se je moral med drugim posloviti Rupel. Izid omenjene številke pa je bil eden od prvih znanilcev konca monopola nad totalitarnim enoumjem.
https://www.facebook.com/janezjansaSDS/videos/317549925708463/
V času vladavine Demosa (1990–1992) smo Slovenci prvič v svoji zgodovini dobili lastno državo, lastno vojsko in lasten denar. Predsednik Demosove vlade je bil krščanski demokrat Lojze Peterle, ključna moža osamosvojitvene vlade pa sta bila obrambni minister Janez Janša in notranji minister Igor Bavčar. V času oblikovanja Demosove vlade je JLA s pomočjo slovenskih komunističnih struktur razorožila slovensko Teritorialno obrambo. Kljub temu je Demosu z Janšo na čelu pozneje uspelo oblikovati Slovensko vojsko, ki je zavarovala slovensko osamosvojitev.
Številni narodi še vedno sanjajo svojo državo
“Evropa in še posebej Evropska unija je danes v veliki meri prostor miru in vsaj relativnega napredka, pa si nekateri narodi, ki brez lastne države živijo v njenem osrčju, kljub temu prizadevajo, da bi postali nacija in samostojen subjekt v mednarodni skupnosti,” je opomnil Janša in izpostavil primer katalonske odcepitve od Španije ter Škote, ki razmišljajo, ali naj ostanejo del Združenega kraljestva. “Tudi širše na planetu Zemlja danes obstaja veliko narodov, ki so veliko večji od slovenskega, pa nimajo lastne države, čeprav si jo z nekaj izjemami praviloma vsi želijo. Slovenci smo si pravico do lastne države izbojevali pred kratkim.”
“Pogum Slovencev je takrat občudoval ves svet. Predstavniki najmočnejših držav na svetu, ki so še nekaj tednov pred vojno trdili, da nas ne bodo nikoli priznali, so zaradi našega poguma spremenili svoje stališče. Svetovni tisk je v nekaj dneh spremenil odnos do Slovenije in prestopil na našo stran.” Ameriška revija People je takrat zapis o vojni v Sloveniji pospremila z naslovom “Miš, ki je zarjovela”.
Svoje povedo tudi številke. JLA je agresijo na Slovenijo 26. junija leta 1991 začela z enotami, ki so “skupaj štele 22.000 vojakov, častnikov in podčastnikov”. Analize v knjigi “Rat u Sloveniji” srbskih zgodovinarjev Koste Nikolića in Vladimirja Petrovića kažejo, “da je imela JLA v vojni za Slovenijo 48 mrtvih in 116 ranjenih, enote TO so v spopadih zajele 2.663 njenih pripadnikov, medtem ko jih je prostovoljno na slovensko stran prebegnilo 3.090”.
Od 22.000 pripadnikov jih je JLA v dobrem tednu dni spopadov izgubila najmanj 5.917 ali več kot četrtino, med njimi nesorazmerno velik del, najmanj 534, aktivnih častnikov in podčastnikov. Za primerjavo, navaja Janša, “TO RS je (ob upoštevanju izgub zaradi nesreč) imel 9 mrtvih in 44 ranjenih, policija pa 4 mrtve. JLA je zajela zgolj enega častnika TO. Iz TO v JLA ni prestopil nihče”.
Ob dnevu državnosti izobesimo slovensko zastavo v čast vsem, ki so ustvarjali slovensko državo, materam in ženam, ki so jokale za padlimi sinovi in možmi v osamosvojitveni vojni in v upanju na boljšo Slovenijo. Heroji vojne za slovensko neodvisnost so dandanes pogosto pozabljeni, zato je toliko bolj pomembno, da se jih spomnimo in jih pomnimo.
R. O.