[Video] Osamosvojitelj Janša ob 28. obletnici slovenske samostojnosti in neodvisnosti: “To so bili tedni, dnevi in ure v juniju in juliju 1991, ko je bilo dobesedno vse na kocki! Vstali smo in obstali!”

Foto: Demokracija

“To so bili tedni, dnevi in ure v juniju in juliju 1991, ko je bilo dobesedno vse na kocki: samostojna in evropska prihodnost Slovencev, demokratična ureditev, blaginja in naša življenja. To so bili dnevi, ko se je razoroženi narod postavil za svoje pravice in razglasil samostojno Slovenijo in se takoj zatem uprl agresiji jugoslovanske armade,” je Janez Janša zapisal na Facebooku na predvečer 28. obletnice Dneva državnosti.

25. junija 1991 je Slovenija s sprejetjem Deklaracije o neodvisnosti Slovenije in Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Slovenije postala samostojna država. V spomin na ta zgodovinski dogodek letos praznujemo že 28. dan državnosti.

Slovenska neodvisnost pa ni prišla sama od sebe. Niti nam ni bila dana, temveč si je bilo slovensko neodvisnost treba izboriti. “Vojna za Slovenijo je vsak dan odkrila na tisoče junakov v slovenskem narodu. Fantov in mož, ki so iz ljubezni do domovine premagali strah. Za orožje so prijeli zato, da branijo svoj dom, svojo vero in postave. Slovenijo,” je na Facebooku zapisal prvak SDS Janez Janša.

“Svoje delo so odlično opravili. Po zmagi so odšli na svoje domove. Država jih je pozabila, domovina jih ne bo nikoli. Kajti to so bile svete ure, visoka pesem slovenskega naroda. Vstali smo in obstali,” je poudaril Janša.

Danes številni slovensko zmago proti takrat 5. najmočnejši vojski v Evropi dajejo vnemar. Pozabljajo jo ali pa jo celo poskušajo očrniti. 25. junij 1991 je bil dan, ko je JLA postala agresor na slovenskem ozemlju, ki je želel poteptati slovensko željo po neodvisnosti, svobodi in demokraciji.

“To so bili tedni, dnevi in ure v juniju in juliju 1991, ko je bilo dobesedno vse na kocki: samostojna in evropska prihodnost Slovencev, demokratična ureditev, blaginja in naša življenja. To so bili dnevi, ko se je razoroženi narod postavil za svoje pravice in razglasil samostojno Slovenijo in se takoj zatem uprl agresiji jugoslovanske armade,” piše Janša.

Izdaja 57. številke Nove revije leta 1987 je bila za Slovence ravno tako zelo pomembna, saj so bili v tej številki objavljeni prispevki za slovenski nacionalni program, ki so postali programski temelj slovenskega osamosvajanja. Prispevke so med drugimi napisali Jože PučnikDimitrij Rupel, pisatelj Drago Jančar in drugi. Slovensko komunistično oblast, ki je prisegala na Jugoslavijo, je 57. številka zelo razjezila. Z uredniškega mesta se je moral med drugim posloviti Rupel. Izid omenjene številke pa je bil eden od prvih znanilcev konca monopola nad totalitarnim enoumjem.

“V moč JLA, njene komunistično-partizanske ideologije in njenega orožja so bili žal prepričani tudi mnogi domači nasprotniki slovenske osamosvojitve, zato so vseskozi, še posebej pa od razorožitve TO RS maja 1990 in plebiscita decembra istega leta, igrali na karto ‘operetne osamosvojitve’, ki je računala na deklarativno razglasitev samostojne Slovenije (dan, ko so sanje dovoljene), ki pa je zaradi moči JLA ni mogoče uresničiti v praksi in zato se drugim narodom takoj ponudi združitev v neko novo Jugoslavijo. To je bila uradna, javno predstavljena doktrina Socialnih demokratov (takrat še imenovanih ZKS-SDP). Dokumenti in pričevanja o tem so objavljeni v Beli knjigi slovenske osamosvojitve (Nova obzorja, junij 2013).”

NAJUSODNEJŠE GLASOVANJE V SLOVENSKI ZGODOVINI

ŠOKANTNI POSNETEK NAJUSODNEJŠEGA GLASOVANJA V SLOVENSKI ZGODOVINITemeljni ustavni akt smo 25.6.1991 sprejeli soglasno. Tako je vsaj danes prepričanih 99% Slovencev, ker mediji to laž stalno ponavljajo in poveličujejo takratno enotnost. Pa je bilo res tako? Seveda ne. Na spletu se je pojavil posnetek takratnega glasovanja, ki nazorno kaže, da je osamosvojitvi nasprotovalo 60 poslancev (za sprejem je bila potrebna 2/3 večina – od 240 najmanj 160 – in vsi manjkajoči, vzdržani so bili zato seveda upoštevani kot proti). Iz posnetka se tudi jasno vidi obraze (in njih izraze) nasprotnikov osamosvojitve.

Gepostet von Janez Janša am Montag, 8. Oktober 2018

V času vladavine Demosa (1990–1992) smo Slovenci prvič v svoji zgodovini dobili lastno državo, lastno vojsko in lasten denar. Predsednik Demosove vlade je bil krščanski demokrat Lojze Peterle, ključna moža osamosvojitvene vlade pa sta bila obrambni minister Janez Janša in notranji minister Igor Bavčar. V času oblikovanja Demosove vlade je JLA s pomočjo slovenskih komunističnih struktur razorožila slovensko Teritorialno obrambo. Kljub temu je Demosu z Janšo na čelu pozneje uspelo oblikovati Slovensko vojsko, ki je zavarovala slovensko osamosvojitev.

Foto: Twitter

Številni narodi še vedno sanjajo svojo državo
“Evropa in še posebej Evropska unija je danes v veliki meri prostor miru in vsaj relativnega napredka, pa si nekateri narodi, ki brez lastne države živijo v njenem osrčju, kljub temu prizadevajo, da bi postali nacija in samostojen subjekt v mednarodni skupnosti,”
je opomnil Janša in izpostavil primer katalonske odcepitve od Španije ter Škote, ki razmišljajo, ali naj ostanejo del Združenega kraljestva. “Tudi širše na planetu Zemlja danes obstaja veliko narodov, ki so veliko večji od slovenskega, pa nimajo lastne države, čeprav si jo z nekaj izjemami praviloma vsi želijo. Slovenci smo si pravico do lastne države izbojevali pred kratkim.”

Število vseh pripadnikov Teritorialne obrambe, aktiviranih od 26. junija do 15. julija 1991. Skupaj je bilo v tem času oblikovanih kar 473 enot TO. (Vir: Facebook)

“Pogum Slovencev je takrat občudoval ves svet. Predstavniki najmočnejših držav na svetu, ki so še nekaj tednov pred vojno trdili, da nas ne bodo nikoli priznali, so zaradi našega poguma spremenili svoje stališče. Svetovni tisk je v nekaj dneh spremenil odnos do Slovenije in prestopil na našo stran.” Ameriška revija People je takrat zapis o vojni v Sloveniji pospremila z naslovom “Miš, ki je zarjovela”.

Število pripadnikov JLA, ki so pobegnili iz enot in poveljstev armade ter se predali slovenskim oblastem. (Vir: Facebook)

Generali JLA in politiki SFRJ, ki so poslali tanke in vojaštvo nad nas, sicer trdijo, da so branili Jugoslavijo in njene mednarodno priznane meje, vendar vojne ne zanikajo. Ne zanikajo niti tega, da so bili v Sloveniji poraženi. Častniki JLA 5. vojaškega območja, ki so operativno vodili agresijo na Slovenijo, v svojih spominih natančno opisujejo, kako so doživljali tiste junijske in julijske dni leta 1991 in kako je na njih “težko padla grenkoba poraza v Sloveniji”.

Število zajetih pripadnikov JLA po posameznih pokrajinah. (Vir: Facebook)

Svoje povedo tudi številke. JLA je agresijo na Slovenijo 26. junija leta 1991 začela z enotami, ki so “skupaj štele 22.000 vojakov, častnikov in podčastnikov”. Analize v knjigi “Rat u Sloveniji” srbskih zgodovinarjev Koste Nikolića in Vladimirja Petrovića kažejo, “da je imela JLA v vojni za Slovenijo 48 mrtvih in 116 ranjenih, enote TO so v spopadih zajele 2.663 njenih pripadnikov, medtem ko jih je prostovoljno na slovensko stran prebegnilo 3.090”.

Število mrtvih in ranjenih pripadnikov TO in JLA po pokrajinah. (Vir: Facebook)

Od 22.000 pripadnikov jih je JLA v dobrem tednu dni spopadov izgubila najmanj 5.917 ali več kot četrtino, med njimi nesorazmerno velik del, najmanj 534, aktivnih častnikov in podčastnikov. Za primerjavo, navaja Janša, “TO RS je (ob upoštevanju izgub zaradi nesreč) imel 9 mrtvih in 44 ranjenih, policija pa 4 mrtve. JLA je zajela zgolj enega častnika TO. Iz TO v JLA ni prestopil nihče”.

Količina oborožitve in vojaške opreme, ki je bila zaplenjena v bojnih akcijah TO. (Vir: Facebook)

Ob dnevu državnosti izobesimo slovensko zastavo v čast vsem, ki so ustvarjali slovensko državo, materam in ženam, ki so jokale za padlimi sinovi in možmi v osamosvojitveni vojni in v upanju na boljšo Slovenijo. Heroji vojne za slovensko neodvisnost so dandanes pogosto pozabljeni, zato je toliko bolj pomembno, da se jih spomnimo in jih pomnimo.

R. O.