Novinar RTV in pravnik Igor Pirkovič iz Združenja novinarjev in publicistov je v oddaji Tema dneva med drugim dejal, da se vse kar diši po Janezu Janši, skuša prenesti na evropski parket, vložek je velik – tukaj niti ne gre za ideologijo, to smo hvala bogu prerasli, pač pa gre za milijarde, ki jih je treba razdelit, gre za privilegije medijev, nevladnih organizacij, ki si enostavno ne znajo predstavljati, da stvari ne bi tekle še naprej tako, kot so tekla dolga leta. “Jaz verjamem, da je vaš program dobrodošel v smislu pluralizma slovenskih medijev,” je poudaril glede našega medija in predlagal, da naj si slovenski gledalec ogleda poročanje tako ene kot tudi druge strani ter si potem sam ustvari mnenje.
V posebni skupini Evropskega parlamenta je prejšnji teden potekala razprava o svobodi medijev v Sloveniji, civilni družbi in pravosodju. Fakulteta za medije pa je po naročilu Ministrstva za kulturo konec lanskega leta opravila raziskavo medijske krajine. Raziskovalci so analize opravili na desetih najpomembnejših spletnih medijih. Osredotočili so se na obravnavo tematik, ki v javnosti sprožajo močne razprave. Ključni poudarki raziskave so po besedah predsednika Združenja novinarjev in publicistov (ZNP) Matevža Tomšiča, razmere znotraj skupine člankov, ki so politično opredeljeni in ideološko profilirani. Tu izrazito prevladujejo članki, ki so na isti valovni dolžini s strankami leve opozicije in promovirajo ideje, ki v slovenskem kontekstu veljajo za levičarske. Zanimivo pa je, da tudi portal RTVSLO.si, ki naj bi bil kot javni medij zavezan k pluralnosti, uravnoteženosti, nepristranskosti in nevtralnosti, nič kaj dosti ne izstopa od ostalih, seveda v pozitivnem smislu.
Voditelj oddaje Tema dneva je gostil novinarja, analitika in pravnika, hkrati pa tudi člana upravnega sveta Združenja novinarjev publicistov Igorja Pirkoviča, ki je prepričan, da toliko medijske svobode kot jo je sedaj, v Sloveniji še ni bilo nikoli v tridesetih letih. Pojasnil je, da grejo v tujino izkrivljena dejstva, govorijo o nekem vplivu na medije pa o strahovladi in pomanjkanju demokracije v medijih. “Toliko svobode in tudi napadov, če hočete, je gotovo nek izraz svobodne misli, svobode govora. Jaz ne verjamem, da je bilo v zadnjih tridesetih letih že toliko o slovenskih medijih – govoriti da je obratno, je enostavno smešno, ker temu lahko verjame le še Lili Bayer, ki ne vem če loči Ljubljano od Maribora,” je dejal. Povedal je tudi, da so v Evropskem parlamentu radi zelo pokroviteljski, nimajo pa pravih izkušenj s sistemi, kjer svoboda govora ni bila praksa, ampak je bila preganjana, saj praktično do leta 1990, nismo imeli demokratčnega sistema. Ne razumejo, še vedno pa si jemljejo nek patronat nad nekdanjim vzhodnim blokom, predvsem nad Madžarsko, Poljsko, Češko, Slovaško in v ta lonec dajejo tudi nas. Nimajo pojma kaj se dogaja, ne poznajo stanja duha. “Zadnjič sem slišal, da ameriška administracija skrbno spremlja situacijo svobode medijev v Sloveniji. Kaj to pomeni, da se je Joe Biden naročil na spletno Mladino in na Demokracijo in potem to preverja, ali kaj? Lepo vas prosim, vse to je en velik blef,” je komentiral tudi vprašanje, ali v Evropskem parlamentu sploh lahko razpravljajo o naši medijski krajini, glede na to, da niti ne poznajo niti ne razumejo razmer. Naša situacija je namreč precej specifična.
“Zakaj pa bi bilo to nekaj slabega, biti v istem loncu s Poljsko in Madžarsko, kdo to pravi? In kdo pravi, da je Politico ugleden časopis? Vse to so neki pridevniki po potrebi. Jaz sem preštudiral ta časopis, pogledal s kom se največ ukvarja,” je Pirkovič odgovoril na vprašanje voditelja, ali se mu zdi problematično, da ugledni časopisi pišejo o Sloveniji in nas dajejo v isti lonec z Madžarsko in Poljsko. Pojasnil je, da so v Politicu bolestno alergični na Viktorja Orbana, bolestno so bili alergični na Donalda Trumpa in da so zlivali en sam žolč nad tem in nad očitno vsemi tistimi, ki se pojavljajo v tej družbi, kjer je zdaj tudi Slovenija. “Če bi bili ugledni, bi pisali tudi o tem, da je dvajset let od tega, ko so napadli novinarja Mira Petka, pisali bi o primeru Boruta Meška, pisali bi o primeru Jadranke Rebernik in tako naprej. Ampak ne, ker če bi dobili te informacije, bi videli da je stvar drugačna od tega, kar pišejo. Celo popolnoma nasprotna od tega, kar pišejo,” je poudaril novinar.
Voditelj Luka Svetina je še omenil samocenzuro in dejstvo, da je Pirkovič dejansko bil na nek način žrtev politike. Pirkovič je dejal, da so glede njegovega primera govorili v parlamentu, v programskem Svetu in da je bil to ogromen pritisk politike. “Ampak jaz sedaj ne jočem štiri leta po tistem in se smilim samemu sebi, ampak delam svoje delo. Pritiski pa so seveda v tem, da še vedno določeni ljudje, ki so intimno vezani na kontinuiteto, ki ne želijo pluralnosti, še vedno pišejo marsikaj in žalijo. Ampak jaz se na to ne oziram,” je poudaril. Glede objektivnosti novinarstva je povedal, da je to le iluzija, za katero se skriva vsaka novinarska hiša, pa še te več ni. Eni so zelo ozko politično profilirani, drugi so pa malo bolj navijaški. Ampak prav bi bilo, kot je enkrat rekel tudi ustavni sodnik dr. dr. Klemen Jaklič, da bi bila medijska krajina bolj pluralna. S tem ni mišljeno število medijev, ampak govorimo o vplivnih, večinskih medijih, ki jih spremlja večina ljudi. Poleg potvarjanja resnice pa je problem tudi v tem, da se o določenih stvareh ne piše. “Določenih tem se ne odpira, ker bi tisti, ki so sedaj nekako nedotakljivi, izgubili svoj svetniški sij. Krona bi padla. Jaz pravim, da je o stvareh treba poročati, kako se poroča, pa je stvar novinarske etike,” je še dodal Pirkovič in nadaljeval, da absolutne nepristranskosti ni, ker to, pa tudi objektivnost, ocenjujejo ljudje. “Sem pa vesel, da je danes programski svet RTV SLO zmogel zahtevati opravičilo od Marka Milosavljevića, ki je črnil programski svet pri poročanju članom Evropskega parlamenta, češ da naj bi ta odstranil direktorja Igorja Kadunca,” je še pripomnil.
“Ne branim ne medijev ne predsednika vlade Janeza Janše niti nobenega ne napadam,” je opozoril Pirkovič preden je nadaljeval z razlago dejstva, da ima Janša v medijih močnega nasprotnika. Tu vmes je seveda še lastništvo medijev, vsak lastnik medijev se nove oblasti boji, da jim bo stopila na prste, da bo prevetrila določene zadeve, morebitne malverzacije in najboljša obramba je seveda napad. Vse kar diši po Janši se skuša prenesti na evropski parket, vložek je velik – tukaj niti ne gre za ideologijo, to smo hvala bogu prerasli, pač pa gre za milijarde, ki jih je treba razdelit, gre za privilegije medijev, nevladnih organizacij, ki si enostavno ne znajo predstavljati, da stvari ne bi tekle še naprej tako, kot so tekla dolga leta. “Jaz verjamem, da je vaš program dobrodošel v smislu pluralizma slovenskih medijev,” je glede našega medija dejal član upravnega sveta ZNP in predlagal, naj si slovenski gledalec ogleda eno in drugo stran ter si potem sam ustvari mnenje. Slepo ni treba verjeti nikomur. Potrebne je čim več medijske svobode, vidi pa se agresijo tistih, ki jim ni po godu, da rastejo novi mediji, ki jim niso naklonjeni. Noben medij si ne zasluži biti tovarna zlobe, ne levi ne desni ne sredinski. In če to izjavi predsednik Računskega sodišča Tomaž Vesel, bi morali medijem zazvoniti vsi alarmi in ga vprašati, kaj je s tem mislil. Ampak zdaj smo pri tistem, da se o nekaterih stvareh pač ne poroča.
Sara Bertoncelj