Eden najbolj provokativnih poslancev radikalne Levice Miha Kordiš je pri obrazložitvi glasu glede glasovanja o noveli Zakona o obrambi, ki ureja položaj statusa vojakov po 45. letu, dosegel novo dno. Namesto, da bi na podlagi argumentov in z umirjeno retoriko pojasnil, čemu se s predlagano novelo ne strinja, se je zatekel k žaljivkam. Socialne demokrate je označil za kolaborante, vlado pa kot fašistoidno. Glede na to, da je Kordiš poskušal svoje obnašanje opravičevati z “dajanjem zaušnice” vladi, je politični komentator dr. Igor Lukšič v oddaji Objektiv opozoril, da tukaj ne gre za dajanje zaušnic, obnašanje Kordiša je kritično označil kot obnašanje, ki se izkazuje sicer v pobalinskem spopadu.
“Takšne stvari so neprimerne, čeprav se v parlamentarnem življenju pogosto dogajajo, ko nekomu zavre,” je izpostavil Igor Lukšič. “Kordiš je potem razlagal, da ga ta situacija preveč stiska in da ne vidi rešitve. Glejte ampak tukaj je tudi to, ker je on probal racionalizirati zgodbo, da bi ta zakon padel, ker je potrebna dvotretjinska večina, da bi dal zaušnico vladi Janeza Janše. Saj tukaj ne gre za dajanje zaušnic, to lahko izkazuješ v pobalinskem spopadu med pubertetniškim kazanjem ega.”
“Oni so imeli šanso v tistem obdobju, ko so spet podpirali vlado in zrušili že na nek način prejšnjo vlado. Sedaj je spet glavna orientacija, kako tej vladi dajati zaušnice in jo potem zrušiti. Ampak kaj pa potem naprej?,” je izpostavil Lukšič in dodal, da je Slovenija pred zgodovinsko zgodbo, ali se bomo za naslednjih 30-40 let znali dobro pozicionirati v tem svetu ali ne. “Ali bomo šli spet razklani s kakšnimi povojnimi poboji in očitki, kdo je za to kriv, ali bomo šli složno skupaj v neko novo situacijo?,” se je vprašal in dodal, da je tukaj sedaj priložnost, ki jo je potrebno pograbiti.
Gre za obnašanje, ki je po načinu komunikacije zelo blizu Vojislavu Šešlju
Politični komentator Miloš Čirič je glede obnašanja Mihe Kordiša kritično poudaril, da je šlo pri njem za obnašanje, ki ga mi ne bi bi dovolili lastnim otrokom. “Gre za nekaj kar je zelo blizu Vojislavu Šešlju in njegovemu načinu komunikacije,” čeprav je on po prepričanju Čiriča bolj inteligenten. “To je način komunikacije, ki ga ne bi smeli dovoliti in je žal dejansko zelo razširjen po celem svetu. Prihajamo v situacijo, da to postaja nova normalnost. To, da lahko lažeš, da lahko manipuliraš.”
To omogoča dezorganiziranost
Takšni izrazi v resnici dosegajo točno to, da omogočajo dezorganiziranost, je opozoril Čirič. “Veste, kdo najbolj profitira v neorganizirani, slabo organizirani situaciji? Tisti, ki so organizirani in ki organizirano vlečejo denar iz take dezorganizacije. Oni so tisti, ki so glavni nasprotniki in veste zato ni to mogoče samo simbolno na to gledati,” je izpostavil in ob tem dodal, da je takšen način funkcioniranja in podpihovanja namenjen temu, da ni možnosti za preboj.
“Če bi začeli to urejati, bi to pomenilo, da bi pričeli urejati našo upravo, pravosodje, šolstvo in ostalo. Tisti, ki sedaj zelo dobro živijo od tega, da vse to skupaj “cuzajo” na svoje načine, tisti bi prenehali to delati. Zato ne biti naivni in ne misliti, da je to tako naključno. On mogoče niti ne ve, kaj počne, niti ne zgleda, da bi. Vidi se, da zraven njega njegov vodja trpi. Veste, to ni lepo poslušati, lepo gledati. Ampak kljub temu, takšne stvari niso naključne. Mislim, da gre za precej več, da gre za izrabljanje.” Tisti, ki temu so po besedah Čiriča ploskajo ludisti, ki ne vedo zakaj se gre ali pa to zelo načrtno delajo, da provocirajo takšne stvari.
Lukšič je poudaril, da smo se znašli v situaciji, ko sta se radikalizirala tako levi, kot tudi desni pol. K dodatnemu nelagodju je pričela prispevati tudi situacija Covid-19. “Ne vidijo izhoda, ogromno ljudi je brezposelnih.” Po besedah Lukšiča je nekako v zraku, da sledi nadaljevanje zgodbe. “Glede na to, koliko denarja se je natisnilo brez kritja, koliko se ga še bo, nekdo bo to breme moral plačati. To se v politični prostor prenaša kot radikalizacija. Zlasti na levi ali na desni. Gre za to, da se zaradi radikalizacije mainstream ošibi. Tudi v vladi v Sloveniji ali kjerkoli drugje so ljudje, ki izgubljajo živce. Stopnja pritiskov se namreč povečuje. Sedaj bodo verjetno prišli na plano ljudje, ki verjetno zdržijo več. Tako kot zmeraj v zgodovinskih situacijah,” je bil jasen in ob tem poudaril, da če nam bo uspelo postavljati kolikor toliko grupacije ljudi, ki bodo zdržali te pritiske in lahko uveljavljajo to vizijo, ki bo dobra za vse in za repozicioniranje Slovenije, potem bomo izšli ven zelo dobro. Drugače se nam lahko zgodi, da bomo končali kot kakšna pol kolonija, se pravi še nižje, kot imamo sedaj status.
Jauševec pojem fašizem popolnoma napačno uporabil
V oddaji so se dotaknili tudi komunikacije nekdanjega glavnega tajnika SD Uroša Jauševca, ki je ministra Aleša Hojsa na račun omembe aktivacije 37.a člena Zakona o obrambi označil za fašista. Čirič je glede tožbe, ki jo je Hojs napovedal, zatrdil, da bo vsak pravnik povedal, da bi moral dobiti tožbo, ob enem pa da ni nujno, da tako bo. Lukšič je izpostavil, da je za to, da se politične stvari odvijajo na političnem terenu in ne na pravosodnem. “Obračunavanje s političnim nasprotnikom preko pravosodja je postala ponarodela zgodba. Ministru ni potrebno tožiti, ker Jauševec ni noben politični faktor, bi pa bi bilo prav iz moralno političnega vidika, da se tiste, ki se neodgovorno obnašajo pri uporabi javne besede, na nek način ukori. To bi bilo potrebno politično organizirati, da se takšne ljudi na nek način prezira, izključuje, ali za nekaj časa zamrzne, kar pa je sicer pri uporabi Twitterja nemogoče. Imamo vendarle svobodo govora, ampak tukaj gre absolutno za neprimerno stvar.” Poudaril je, da je Jauševec član iste stranke, kot sam in dodal, da je s tem obnašanjem največ škode naredil lastni stranki. “Pojem fašizem je popolnoma napačno uporabil, tako politično kot tudi teoretsko. Naredil je situacijo, ki ni dobra ne za to stranko, ne za Slovenijo.” Čirič je za konec poudaril, da sta pri nas pojma fašist in komunist zelo čudna. “Jauševec je zadnji, ki lahko nekomu reče fašist. Prej ma on take poteze, ki so značilne za fašiste. Ni oseba, s katero se ima smisel ukvarjati.”
Nina Žoher