Predsednik republike Borut Pahor je v torek organiziral posvet “O demografski politiki, zlasti z vidika rodnosti in priseljevanja”. Na njem so različni strokovnjaki in politiki spregovorili o težavah z množičnim priseljevanjem in prenizko rodnostjo v Sloveniji.
“Zaradi kompleksnosti demografskih problemov se je posvet osredotočil na dva vidika, rodnost in priseljevanje,” so zapisali na spletni strani predsednika republike, kjer je možen ogled posnetka celotnega dvournega posveta, na katerem so sodelovali vidni predstavniki stroke in politike.
Na posvetu so se posvetili predvsem problemoma rodnosti in priseljevanja, saj naj bi tretjo komponento, starajočo se družbo, že primerno tematizirali na konferenci Slovenija 2030, ki jo je v maju 2017 ravno tako pripravil Pahor.
Posvet je nastal zaradi številnih pozivov stroke in zainteresirane javnosti, “da se državno politiko pozove k ustrezni pozornosti in strateškim odločitvam glede zaskrbljujoče demografske slike”. Zato je Pahor na posvet poleg stroke prvič povabil tudi predstavnike parlamentarnih strank.
Nizka rodnost pomeni izumrtje
Profesor Ekonomske fakultete v Ljubljani in strokovnjak za področje demografije dr. Janez Malačič je povedal, da so migracije lahko zgolj kratkoročna rešitev, medtem ko množične migracije s seboj prinašajo vrsto težav. “Če pogledamo širše po Evropi, je veliko priseljevanje, ki je potrebno zaradi prenizke rodnosti, lahko tudi problematično. Čim večje bodo neto priselitve, tem težje bomo v Evropi ustrezno integrirali priseljence.”
Dr. Matjaž Gams iz Instituta Jožef Stefan pa je s prstom pokazal tudi na neoliberalno kulturo, ki ravno tako doprinaša k nizki rodnosti na Zahodu, in izpostavil, da ima neoliberalizem najmanj vpliva ravno v Aziji in Afriki, kjer je stopnja rodnosti največja. “Leta 2100 bo predvidoma približno pol prebivalstva živelo v Aziji, približno pol prebivalstva v Afriki in ostalih nekaj odstotkov v ostalem delu sveta,” je napovedal Gams.
Ob takih ocenah pa ne smemo zanemariti, da bi dobršen del prebivalstva iz Afrike in Azije najverjetneje še vedno silil na Zahod. “Evropejci, Slovenci, belci,” je povedal Gams, so nekatere od skupin, ki imajo rodnost pod 1,6 odstotka, kar na dolgi rok po Gamsovih besedah vodi edino v izumrtje.
Veliko priseljevanje po mnenju stroke problematično
Zgodovina nas uči, je izpostavil predsednik SDS Janez Janša, da rodnosti ne moremo enostavno nadomestiti z množičnim priseljevanjem. Ne gre namreč zgolj za številke, temveč za “sam način življenja, civilizacijo, vrednote itn.”. Tam, kjer se je to poskusilo, se je končalo katastrofalno. “Različne civilizacije lahko mirno živijo druga ob drugi. Do velikih problemov pa prihaja, če se mešajo v veliki dinamiki in številu, še posebej na omejenem prostoru,” je povedal Janša. Ob tem je še izpostavil, da demografski problem, ki ga v Sloveniji predstavlja nizka rodnost, ne more biti rešen z danes na jutri, a je dvig rodnosti vsekakor najboljša rešitev na dolgi rok.
Dr. Mari Jože Osredkar s Teološke fakultete je za problem nizke rodnosti v Sloveniji okrivil nezmožnost imetja normalnih medčloveških odnosov. “Ta vzgoja za odnose se mora začeti zgodaj,” je poudaril Osredkar, ki je prepričan, da če bi se normalizirali medčloveški odnosi, bi se pari odločali tudi za več otrok.
Velenjski župan Bojan Kontič pa se je obregnil ob selektivno migracijsko politiko, ki jo že imamo v Sloveniji. “Pri nas izobraženi odhajajo v tujino, neizobraženi pa prihajajo k nam.” Ob tem je še izpostavil, da je lahko posameznik v Sloveniji hitro diskvalificiran kot “nestrpnež”, če opozori na dejstva. “Mi imamo realne težave z integracijo tujcev. Mi imamo ljudi, ki ne poznajo slovenskega jezika.”
Slovenija potrebuje selektivno migracijsko politiko
Na drugi strani je prvi ideolog Levice Miha Kordiš trdil, da Slovenija nima demografskih težav in da bi se vse težave rešile same od sebe, če odpravimo kapitalizem. Bolj racionalni glasovi so opozarjali na stanovanjsko problematiko mladih in neurejen trg dela. Svoje doprinese tudi skoraj desetletje velik zamik v starosti, ko imajo mamice svojega prvega otroka, saj moderna družba pred družino postavlja kariero.
Za konec je predsednik Pahor zaključil, da bi bilo koristno za državo, “če bi imeli spodbudno družinsko politiko, se pravi, pozitivno diskriminacijo, če želite. (…) glede spodbujanja rojstev in selektivno migracijsko politiko, kjer bi si država pridržala pravico, da do neke mere poseže v prihode tujcev v Slovenijo”.
“Spodbujanje družin, vzgoja za odnose, omogočanje družinskega življenja ob delu, privabitev mladih nazaj v domovino, spodbujanje kulture življenja in regulirane migracije,” je povzel posvet pri Pahorju urednik informativnega programa Nova24TV Aleksander Rant, ki je izpostavil, da je posvet zaznamoval “dokaj kultiviran dialog” in ne radikalne ideje ter prepiri med različnimi pogledi na vprašanje migracij, rodnosti in demografije.
Ivan Šokić