fbpx

[Video] Premier Janša za poljsko nacionalno televizijo ob prejemu nagrade za osebnost leta Srednje in Vzhodne Evrope: V Bruslju bi se morali ukvarjati s slovenskim pravosodjem!

Premier Janez Janša (Foto: KPV)

Predsednik slovenske vlade Janez Janša je med udeležbo na Ekonomskem forumu na Poljskem, kjer je prejel nagrado za osebnost leta 2020 v Srednji in Vzhodni Evropi, dal intervju za poljsko nacionalno televizijo TVP. Uvodoma je poudaril, da je zelo počaščen zaradi nagrade in spregovoril o poudarkih predsedovanja Slovenije Svetu EU, prioritetah predsedovanja, okrevanju in odpornosti Evrope po pandemiji, odnosu evropskih institucij do Poljske, o nujnosti preoblikovanja slovenskega pravosodnega sistema, evropskem pravu in nacionalnih ustavnih sistemih, o dvojnih merilih, o Belorusiji, zavarovanju evropskih meja, Afganistanu, zakonitih in nezakonitih migrantih.

“Prvi cilj predsedovanja je okrevanje po pandemiji in obenem boj proti njej. Polno je izzivov, saj ima pandemija vpliv na vse ostale cilje na agendi. Toda poleg pandemije obstajajo tudi mnogi drugi izzivi, ki so se pojavili in katerih reševanje ni bilo načrtovano. Med tistimi cilji, ki so bili načrtovani, je med drugim informacijska varnost, ki je strateškega pomena.” Po besedah premierja Janeza Janše se mnogokrat ne zavedamo, kako pomembna je omenjena tematika in dodal, da je bila nedavno organizirana konferenca na to temo. “Evropa je končno pričela delati na zmožnostih, da se bori proti kibernetskim nevarnostim,” je dodal.

“Po tem, kar se je zgodilo v Afganistanu, smo dosegli zelo pomemben dogovor, da je treba zavarovati evropske meje in strogo ločevati med zakonitimi in nezakonitimi migracijami. Kot smo rekli na začetku, ne bo nikakršnih humanitarnih koridorjev za nikogar. Po desetih dneh nam je uspelo pripraviti soglasno izjavo o tem, kar se je zgodilo prvič po migrantski krizi leta 2015.” Predsednik vlade je poudaril, da obstajajo tudi številna druga vprašanja ter načrt za okrevanje in odpornost. “Prizadevamo si, da ti paketi ukrepov ne bi zadevali samo okrevanja za povrnitev v stanje pred pandemijo, ampak da bi okrevanje izkoristili za zeleni in digitalni prehod. To je velik projekt za vso Evropo.”

Pravosodje v Sloveniji ima strukturne težave
Na vprašanje o odnosu med Slovenijo in Poljsko ter da je v Bruslju večkrat stopil v bran Poljski, je predsednik vlade odgovoril, da ni branil samo Poljske, temveč se je boril tudi za Evropo, za naše vrednote, za Slovenijo. “V tej situaciji, ko nekatere evropske institucije skušajo Poljsko uvrstiti med nasprotnike evropskih standardov in vrednot, vidim obsežno uporabo dvojnih meril.” V nadaljevanju je podal konkreten primer. “Če primerjam reformo pravosodja, ki poteka pri vas, s stanjem pravosodja v moji državi, bi se tisti, ki se ukvarjajo s tem vprašanjem, morali bolj osredotočiti na Slovenijo kot na Poljsko, ker imamo velike težave. Moramo izvesti reforme, ki so podobne vašim, nimamo pa dovolj politične moči.” Poudaril je, da ima pravosodje v Sloveniji strukturne težave, ki izvirajo iz nedokončane tranzicije. “Kolegom v Bruslju govorimo, da imamo velike težave, spremljamo ravnanje Poljske v primeru reforme, ki jo napadajo, in jih prosimo, naj nam povejo, kako naj rešimo to situacijo, oni pa molčijo. Ne vidijo težav s pravno državo in pravosodjem, te pa dejansko obstajajo. Zato sem glede tega vprašanja popolnoma na vaši strani.”

Zakonodaja EU ni nad nacionalnimi ustavami
Na vprašanje, ali je zakonodaja katere koli države članice EU pomembnejša od zakonodaje EU, je Janša odgovoril, da mora biti običajna zakonodaja v državah članicah EU nekako usklajena z evropskim okvirom. “Evropski zakoni in evropski pravni okvir pa morata biti v skladu z nacionalnimi ustavami, tako da zakonodaja EU ni nad nacionalnimi ustavami. To je zelo jasno, ne samo za Poljsko ali Slovenijo. Videli smo, da nemško ustavno sodišče razpravlja in odloča, ali so nekatere direktive EU v skladu z nemško ustavo. Tako pravico ima tudi slovensko ustavno sodišče ali pa poljsko. Ni mogoče, da bi nekdo v Bruslju izdal odlok, ki je v nasprotju z vašo ustavo, in vam rekel, da ga morate spoštovati. Vsi smo uskladili svoj pravni sistem, temeljna načela svojih pravnih sistemov, ko smo vstopili v EU. Na tej predpostavki smo tudi podpisali Lizbonsko pogodbo.”

Glede situacije v Belorusiji je izrazil obžalovanje ter ponovno poudaril, da mora Evropa zavarovati svoje meje. Premier Janša je na vprašanje, da so v Evropi tudi politiki, ki bi nezakonite priseljence sprejeli, odgovoril, da tega ne počnejo iz humanitarnih, temveč iz političnih razlogov. “Želijo uvoziti nove volivce. V programih nekaterih levičarskih strank je to jasno zapisano, to ni nobena skrivnost. Ni težko razlikovati med begunci, ki si poskušajo rešiti življenje, in nezakonitim priseljevanjem.” Ob tem je spomnil na vojno v Bosni in begunce, ki so takrat prihajali. V Slovenijo jih je takrat prišlo več kot 70 tisoč. “Ljudje različnih državljanstev, prišli so večinoma starejši, ženske in otroci, saj so se moški bojevali. Pomagali smo vsem, saj je bilo jasno, da so begunci. Veliko drugih držav je ravnalo podobno,” je svoje razmišljanje v pogovoru sklenil Janša.

Foto: KPV

Nina Žoher