fbpx

[Video] Razkrito: Podržavljanje Hotelov Sava pomeni izgubo na dolgi rok, Slovenija mora biti vpeta v svetovne turistične tokove

Foto: Nova24TV

“Interes slovenskega turizma je dobiti goste z najvišjo dodano vrednostjo, prepričan sem, da je povečevanje deleža države korak v napačno smer, podaljševanje te agonije in slabega upravljanja. Želim si, da bi bila Slovenija čez nekaj let močno vpeta v svetovne turistične tokove, saj nam le to zagotavlja turistični uspeh,” je dejal direktor Javnega gospodarskega zavoda Brdo, Marjan Hribar v tokratni oddaji Razkrito, kjer so gosti argumentirali svoja stališča o lastniški strukturi Hotelov Sava, ki je zdaj aktualna tema v slovenskem prostoru, sploh ob očitkih, da Slovenija izgublja svojo imovino. Glede na dejstvo, da je večina hotelov v evropskih držav v zasebni lasti, ob tem pa so izredno uspešni, se je potrebno vprašati, ali Hoteli Sava res lahko dosežejo svoj polni potencial z večjim deležem v državni lasti ali pa je bolj koristna vpetost v svetovne turistične tokove ob pomoči tujih lastnikov.

Napovedana prodaja 43-odstotnega deleža Sava madžarskemu skladu Diofa Asset Management je v Sloveniji povzročila paniko, da država prodaja imovino, v opozicijskih strankah pa pred volitvami še prilivajo olje na ogenj s frazami “orbanizacija Slovenije”, “prodaja slovenskih biserov tujcem” in podobno. A naj razjasnimo – Deleža v Hotelih Sava ne prodaja država, ampak  sklad York, ki mu je delež v Savi prodala vlada Mira Cerarja za 25 milijonov evrov, York pa ga zdaj prodaja za 38 milijonov evrov, kar pomeni, da bo nekdo s tem zaslužil 13 milijonov evrov in v primeru, da bi delež kupila država, bi to zanjo pomenilo izgubo 13 milijonov evrov. Prodaja pa se 43-odstotni delež, kar pomeni, da država ostaja lastnica, vendar sama ne more vložiti 200 milijonov evrov, kot bi to morala, če bi bila 100-odstotna lastnica, saj ji to preprečujejo evropski predpisi. Dejstvo pa je, da Hoteli Sava ostajajo v Sloveniji, tu bodo plačevali davke, tukajšnji ljudje bodo tam zaposleni, tu bodo kovali dobiček. Poleg vsega pa je sklad York poleg deleža v Savi kupoval deleže tudi v DZS, Delu prodaji, Mladini in Istrabenz in Termah Čatež, vse to pa se je dogajalo v času levih vlad. Trenutno poteka 30-dnevni rok, v katerem se morata SDH in Kapitalska družba odločiti o uveljavljanju predkupne pravice za ta delež.

Svoje mnenje o tem, ali je boljši zasebni ali državni kapital, v tem primeru za vlaganje v Hotele Sava, ki trenutno ne obratujejo, pove direktor Javnega gospodarskega zavoda Brdo, Marjan Hribar, ki je trden glede svojega stališča, in sicer “država ni podjetje, turizem spada med tiste gospodarske panoge, ki so zelo mednarodno izpostavljene in mislim, da se moramo najprej vprašati po ključnih ciljih, ki sta povečanje obsega turizma in povečat konkurenčnost”, ob čemer Hribar poudari, da se Slovenija v hotelirstvu ni izkazala za uspešno ravno zato, ker je bila lastnica previsokega deleža, s tem pa se je pojavilo pomanjkanje prilagodljivosti in slabo upravljanje, to je povzročilo zaprtost Slovenije v smislu turizma, zato s tem nazaduje, “zasebni kapital je tisti, ki vodi k učinkovitosti, višjim plačam zaposlenih, razvoju in večji konkurenčnosti.”

V evropskih državah se s hotelirstvom ukvarjajo zasebna podjetja
Ob dejstvu, ki ga izpostavi ekonomist dr. Matej Lahovnik, da ne pozna nobene države, ki bi se ukvarjala s hotelirstvom in dejstva, da se niti v ostalih evropskih državah ne ukvarjajo s hotelirstvom, ker se s tem ukvarjajo zasebna podjetja, strokovnjak na področju turizma dr. Janez Mekinc meni, da ne gre za vprašanje, komu prodati, bolj je pomembno, da država odkupi delež in ga proda strateškemu lastniku, ki se ukvarja s panogo turizma in pozna področje, sploh v primeru Slovenije, ko gre za izjemno občutljivo destinacijo. “Zdaj je enkratna možnost, da deleža ne prodamo banki ampak strateškemu lastniku, ki prihaja iz turizma ali iz turistične panoge”, je dejal Mekinc ob tem pa poudaril pomembnost turizma za nacionalni interes, saj “prinese 14 odstotkov BDP-ja in premalo se zavedamo pomembnost turizma in v primeru, da Slovenija pade v izvozu, se bo pokazalo kakšen strateški pomen ima za državo turizem.”

Zgodba ni le politična, kot to prikazujejo, gre za stoletno zgodbo
Ekonomist dr. Bogomir Kovač trdi, da je državna lastnina hotelov rezultat finančne sanacije, ki je nastala po finančni krizi leta 2010. Slovenski turizem smo po Kovačevih besedah že privatizirali s strani domačih lastniških struktur, ki so se v nadaljnjem razvoju zadolžile, prišle v krizo in je bila večina prek terjatev bank potem prenesena na slabo banko, od tam pa je država po sili razmer postala lastnik in ne zato, ker bi se sama čutila dolžno, da postane lastnik.

Dr. Bogomir Kovač (foto: Nova24TV)

Glede očitkov opozicije, da gre za načrtno prodajanje Madžarski, pa Kovač pojasni, da gre za stoletno zgodbo iz preteklosti, ko je Madžarska izgubila košček svoje zemlje, ki je kasneje pripadal Sloveniji, in da je zaradi te “bolečine”, kot pravi ekonomist, Madžarska zelo občutljiva na slovensko zemljo, sploh prekmurski del.

O predkupni pravici se bo odločalo izključno na podlagi dokumentov
Ali bo predkupna pravica uveljavljena, bodo odločali pridobljeni podatki s strani SDH, na osnovi tega pa se bodo znotraj roka, ki poteče 3. marca, potem odločili, je dejal predsednik uprave SDH Janez Žlak in dodal, da je “SDH zavezan k upravljanju državnega premoženja z zakoni, s katerimi so obvezani k spoštovanju teh odločitev in Sava kot takšna in turizem na splošno je po klasifikaciji naložb, pomembna naložba in ne glede na pritisk medijev in politike, na to da se predkupna pravica uveljavlja, bo odločitev temeljila izključno na zbrani dokumentaciji, relevantnih podatkih in podlagah, prav tako pa bo potrebna odobritev nadzornega sveta SDH”.

Minister za gospodarstvo Zdravko Počivalšek (foto: Nova24TV)

Minister za gospodarstvo Zdravko Počivalšek zagovarja uveljavljanje predkupne pravice, to pa argumentira s tem, da je vprašanje Save malo širše, kot je predstavljeno, saj naj bi se z omenjenim lastniškim deležem in njegovo rešitvijo ukvarjal že pred nekaj leti kot minister. “Sava je bila takrat na DUTB-ju, takratni vodilni iz Švedske so jo želeli privatizirati, zato smo jo prenesli na SDH ob čemer je bila cela Slovenija na nogah, češ, da podržavljamo nekaj, kar je potrebno privatizirati, sledila je priprava upravljalske strategije, ki je vključevala tudi privatizacijo 70 odstotne hotelskih kapacitet, tudi Sava hotelov”, je dejal minister, ob tem pa dodal, da imamo danes situacijo ko York prodaja manjšinski delež drugemu skladu in ostaja pri prizadevanju, da se uveljavlja predkupna pravica v okviru zmožnosti ekonomskih potencialov enega ali drugega sklada.

Potrebno je najti kakovostno rešitev
Z ministrom se je strinjal tudi Kovač, ki meni, da gre za kupovanje časa in da so Sava hoteli strateško izjemno pomembni za slovenski turizem, zato  je potrebno najti kakovostno rešitev tako za kapital, upravljalce in lastniško strukturiranje. “Kar se tiče donosnosti in ekonomičnosti, odkup ni problematičen, zaslužek je zagotovljen, ta zgodba bi se izplačala komurkoli”, pripomni Kovač. Žlak ob vsem tem doda, da je bil prvotni načrt njegovih predhodnikov v SDH eden in sicer  odkup in ustanovitev slovenskega turističnega holdinga, novi potrjeni NLO, ki ga je vlada potrdila v mesecu decembru pa dopušča več manevrskega prostora za različne opcije, o čemer je bilo zaradi epidemije potrebno razmišljati, “država pa vsekakor v tem trenutku nebo in ne more nikakor ne more izstopiti iz tega”, je dejal Žlak. 

Tudi trgovinski sektor ni le v državni lasti, tako dosežemo tuj trg in hkrati dobimo več izbire
“Kapital je plaha ptica in številni pritiski, ki so v slovenskem prostoru, so namenjeni temu, da bi nekoga prestrašili in odvrnili nekoga od tega, da bi vlagal v Slovenijo oziroma v slovenski turizem,” je dejal Hribar ob tem pa poudaril, da ima Slovenija od vseh evropskih držav najnižji delež investicij v turizem, kar je zaskrbljujoče, prav tako pa je izpostavil, da se nihče ne sprašuje, kako bi bilo, če bi bil trgovinski sektor v zasebni lasti in ne bi bilo Špara in ostalih ponudnikov, “ali ni največji javni interes, da imamo vsi pravo izbiro, turističnih destinacij ne bo nihče nikamor odpeljal”.

S povedanim se strinja tudi Mekinc, ki meni, da je ne glede na izvor vsak kapital, ki se vlaga v turizem, dobrodošel, če vlagatelj le razume turizem in kako ga razvijati. “Imamo omejene naravne danosti, znotraj tega imamo še tisoč dodatnih postelj imamo kapital in znanje, da to lahko delamo, vendar moramo to znati pametno speljati in današnje razprave so morda tisti prvi korak”, je dejal ob tem Kovač.

Pomembna je realizacija strategije in odnos zaposlenih
Eno samo strategijo razvoja turizma, ki bi bila primerna za vse deležnike, je po mnenju Mekinca težko določiti in definirati, bolj pomembna je realizacija, “pomembno je ugotoviti, kje so bile težave pri realizaciji prejšnjih strategij in to upoštevati v novi strategiji, sem pa glede turizma optimist, ko se epidemija zaključi, turizem bo takrat ponovno doživel tako v svetu, kot v Sloveniji”, je dejal Mekinc ob tem pa dodal še veliko korist turističnih bonov, saj bi bila brez njih situacija slabša. Izjemno, če ne celo največjo vlogo v turizmu ima odnos do gosta, da pa imajo zaposleni dober odnos do gostov, morajo biti tudi sami deležni enakega s strani menedžmenta, meni Mekinc pri čemer je želel poudariti razliko med lastnikom, ki prihaja iz turizma in te zadeve pozna ali je to nekdo, ki mu je vseeno. Mekinčeve besede komentira Hribar, ki meni, da so izkušnje pokazale, “da so kriteriji zaposlovanja v podjetjih v državni lasti drugačni in da ni novost, da se zaposluje družinske člane in ljudi, ki morda niti  niso primerni za določeno delovno mesto, kar pa pripelje do tega, kar imamo danes v Savi, velike izgube in negativni poslovni izid.” je zaključil Hribar.

Tanja Brkić