fbpx

[Video] Smisla Božiča ni iskati v darilih, temveč v skrivnosti Božjega učlovečenja

Jaslice (Vir: epa)

Ko tudi na koledarju zaznamujemo prehod iz jeseni v zimo, vemo, da smo že dodobra stopili v božični čas. Za to sicer ne bi rabili pogledati v koledar. Da se bliža Božič nas spominja okrasje po naših vaseh in mestih, božični sejmi, vonj po kuhanem vinu, koncerti in polne izložbe daril. V poplavi slavja in tudi potrošništva, hitro pozabimo na pravi pomen Božiča. Ali so to res darila? Spodbuda bruto domačemu produktu, ki ga v tem času predstavlja vsakoleten skok v potrošnji? Kakšen je izvor jaslic ali pa najpopularnejše božične pesmi: Svete noči?

Kaj hitro lahko pozabimo, da je Božič eden najpomembnejših krščanskih in kulturnih praznikov v letu. Gre za čas, ko kristjani praznujemo prihod Odrešenika, Jezusa Kristusa. Vsebina praznika torej niso darila, znamenita gazirana pijača, niti polarni medvedi, ki jo promovirajo. Ne, vsebina praznika je, kot so letos zapisali na spletni strani slovenske Katoliške cerkve, “povezana s skrivnostjo Božjega učlovečenja.”

Božični čas je predvsem na zahodu kombinacija krščanskih, sekularnih pa tudi poganskih tradicij. Že v času naših prednikov je čas zimskega solsticija zaznamoval čas praznovanja in festivalov. Cerkev je ob svojem nastanku to razumela, se prilagodila in praznovanjem dala novo vsebino. Ta je, da se je na današnji dan rodil Jezus Kristus, kljub temu da natančni datum Jezusovega rojstva ni znan. Cerkev je datum Jezusovega rojstva določila v četrtem stoletju po Kristusu. Tako vidimo, da njegovo rojstvo ni vplivalo samo na spiritualno zgodovino sveta, temveč je določilo tudi njegove zgodovinske temelje. Čas se je začel šteti z njegovim rojstvom. Danes bi to nekateri radi prikrili, tako da se leta ne štejejo več “pred ali po Kristusu”, temveč pred ali po “našem štetju”.

A bolj kot datum rojstva je pomembno njegovo sporočilo. Sporočilo upanja in božje ljubezni, ki se je materializirala skozi rojstvo njegovega sina Jezusa. Po krščanskem izročilu se je Jezus rodil hkrati kot človek in hkrati Bog, da bi plačal za grehe človeštva. Na tak način je Bog vzpostavil vez in pokazal svojo ljubezen do človeka, ki je dedoval grehe lastnih prednikov.

Praznovanje Jezusovega rojstva
V Cerkvi so že v preteklosti Božič obhajali drugače kot katerikoli drug praznik – s tremi mašami. Ob polnoči, ob zori in podnevi. Tudi danes je duhovnikom izjemoma dovoljeno opraviti tri maše, pri čemer je prav tista dnevna vsebinsko najgloblja, pojasnjujejo v RKC. Središčni odlomek, ki ga vernikom prebere duhovnik, je namreč vzet iz začetka Janezovega evangelija.

“Ko Bog v polnosti časov pošlje svojega edinega Sina in Duha ljubezni, razodene svojo najglobljo notranjo skrivnost. Bog sam je večno izmenjavanje ljubezni: Oče, Sin in Sveti Duh; in namenil nam je deležnost pri tem večnem izmenjavanju.” (Katekizem Katoliške Cerkve 221). 

Božične jaslice (Vir: epa)

Kako so nastale Jaslice
Božič ne bi bil enak brez jaslic. Tudi te ne izvirajo neposredno iz časa Jezusovega rojstva. Kako bi le, ko pa uprizarjajo naše spominjanje Jezusovega rojstva. Zgodovinarji beležijo, da naj bi jih poznali že v četrtem stoletju, zagotovo pa jih je postavil sveti Frančišek (po katerem si je Papež nadel ime), v gozdu, v bližini kraja Greccio v Umbriji. A tako kot točen datum Jezusovega rojstva, je tudi izvor jaslic manj pomemben od sporočila, ki ga prenaša. “Podobe Jezusa, Marije in Jožefa nam brez besed pripovedujejo o Božji ljubezni do nas, pa tudi o ljubezni, ki vlada v sveti Družini,” pišejo na spletni strani Katoliške cerkve.

Kako je nastala najpopularnejša božična pesem?
O najpomembnejši božični pesmi, Sveti noči, ki je danes nepogrešljiv del božične tradicije, točno vemo, kje, kdaj in kako je nastala. Napisal jo je Josef Mohr, župnikov pomočnik, učitelj Franc Ksaver Gruber, hkrati tudi organist iz Oberndorfa, jo je uglasbil. Med samim nastankom naj bi se precej mudilo. Leta 1818 naj bi jo Mohr prinesel Gruberju na sam sveti večer in ga prosil, da besedilo uglasbi za dva solo glasova in zbor ob spremljavi kitare. Gruber se je podvizal, pesem pa so peli že na polnočnici istega dne. Dvesto let kasneje jo pojemo po celem svetu.

Gal Kovač