“Če pristanem na plačilo globe, potem priznam, da sem kriv. Jaz nisem kriv,” je za Nova24TV izpostavil psihoanalitik Roman Vodeb, potem ko mu je policija izrekla kazen zaradi izražanja svojega mnenja o predsednici DZ Urški Klakočar Zupančič. Sovražni govor po njegovih besedah je, če nekomu groziš, ga zmerjaš v smislu “ti si drek”, ne pa da se mu reče, da sovražno govori, ko razlaga teorijo, ki je konsistentna, ki ima jedro, v ozadju psihoanalitične koncepte. “Sovražni govor je čisto nekaj drugega,” je jasen.
Slovensko združenje domoljubnih novinarjev je izrazilo veliko zaskrbljenost nad s strani policije izrečeno kazen Romanu Vodebu, ki je pogost komentator v oddaji Faktor na TV3, zaradi izrečenih besed, s katerimi naj bi užalil predsednico Državnega zbora RS. Menijo namreč, da v demokratični državi večjo grožnjo predstavlja poseganje represivnega organa v svobodo govora kot pa morebitno izrečene žaljive izjave predstavnikom oblasti. Po njihovem mnenju je naravnost “nezaslišano” tudi dejstvo, da je Vodebu kazen izrekla policija na podlagi zakona o varstvu javnega reda in miru, pri čemer so prepričani, da gre “za ustrahovanje gospoda Vodeba in vseh prihodnjih morebitnih kritikov, ne samo gospe Urške Klakočar Zupančič, ampak celotne aktualne oblastne strukture”.
Čuti politični pritisk na policijo
Uvodoma je Vodeb pojasnil, da čuti nek politični pritisk. Ne sedaj toliko nanj direktno, ampak na policijo. “Tega me je groza. Ta policijski inšpektor je moral ukaz tako rekoč ali tiho željo, ki jo verjetno dojemajo kot ukaz s strani druge najmočnejše političarke v državi, uslišati. Dali so mu tako rekoč nepisano zaukazano ambicijo, željo naj meni izreče globo. Po zakonu je to 250,38 evra. To sem dobil s suverenim podpisom tega policista,” je izpostavil in v zvezi z občutenjem, da v ozadju čuti politični pritisk na policijo, dejal, da šele sedaj lahko razume odstop Tatjane Bobnar. Zakaj je Golobu zaprla policijska vrata. Vstop v policijo je namreč politiki prepovedan. “Tako je prav. Jaz pa vidim, da so bile ambicije Goloba, da bi nadzoroval oziroma vplival tudi na policijo. To je tisto nesprejemljivo za neko demokratično politično ureditev, kakršno imamo domnevno v Sloveniji in tega bi se morali bati celo sami levičarji,” je poudaril in dodal, da to ne sodi v neko normalno državo.
V nadaljevanju je bil Vodeb povprašan, če se na račun kazni počuti ustrahovan. Uvodoma je izpostavil, da v ozadju obstaja neka finta. “Piše 250 evrov, če bi jaz polovičko plačal je kazen samo 125 evrov in si operem roke z vso nadležnostjo okrog borbe na sodiščih, jaz sem pa takole naredil figico. Ne boste se me rešili. Če pristanem na plačilo globe, potem priznam, da sem kriv. Jaz nisem kriv,” je jasen Vodeb, ki meni, da Klakočarjeva poravnava račune z njim za nazaj. Vse se je po njegovih besedah začelo nekje maja, ko je ta v rdečih štiklih stopila v Državni zbor RS, on pa je nič hudega sluteč repliciral Bojanu Požarju na tisto “fotko”, češ da rdeči štikli imajo simbolno strukturo, ki je zelo seksualna. “Sedaj vemo, da so ti rdeči štikli njen zaščitni znak. Tako rekoč je sama sebi spomenik naredila iz njih.”
“Ne bom se pustil kloniti”
Vodeb poudarja, da Klakočarjeva obračunava z njim, on pa se brani. “Mojega znanja, ki ni žaljivo znanje, se ne smemo branit. Družba se tega znanja, čeprav je seksualno, ima psihoanalitično jedro, ne sme braniti. Jaz sem se uprl temu pritisku, tej globi tako, da sem šel k odvetniku. Mislil sem se sam braniti, ker sem že enkrat eno odvetnico, politično motivirano požrl s kostmi vred.” Povedal je, da mu je tokrat nekaj pravnikov svetovalo, da naj gre po pravno moč in da naj izurjen odvetnik spiše nek ugovor. “Sedaj ima to odvetnik, založen je z materiali. Vsi se držijo za glavo, češ kako si upa, ker ona je računala, da se bom jaz ustrašil. Jaz sem neustrašen, dosleden do sebe, pogledam se v ogledalo in sem sam sebi všeč, ker sem neomajen.” Poudarja, da je njegov upor proti policiji oziroma tej globi principiran. “Jaz bom 5-krat več plačal, kot bi sicer plačal. Plačal bom odvetnika”. Vodeb razmišlja, kako bi Urško tožil, ker ona po njegovo omalovažuje njegovo znanje. “Ona neprestano žali moje znanje. Zato, da imam to znanje, sem se odrekel doktoratu, ker politični agitatorji so tudi v izobraževalnem sistemu. Nisem smel doktorirati, odrekel sem se akademskemu naslovu, zato da svobodno mislim. Urška pa sedaj misli, da mi bo zaprla usta. Ne bom se pustil kloniti”. Vodeb poudarja, da mu lahko ne vem kaj naredijo, ga strpajo v zapor, ne vem kako preganjajo. “Svoboda govora mora biti. To je sveta stvar za napredek vsake demokratične ureditve,” je jasen.
“S takim monarhičnim pristopom, kot ga je zastavil Golob, sedaj to vsi politični analitiki vedo/vemo, da ima monarhične težnje. Misli, da lahko vlada eni državi na način, kot je Gen-I-ju. Ne, demokracija ima svojo logiko,” je na vprašanje, ali Slovenija postaja vedno bolj policijska država, izpostavil in dodal, da se ta tega počasi uči. “On stopa nazaj, Urška pa ne stopa nazaj, ampak čustveno agresivno rine naprej. Če bi se logika obdržala, iskreno upam, da se ne bo, torej logika, da bi policija asistirala državi oziroma vladajoči levi struji. Policija tega namreč ne sme delati. Ne sme biti lojalna eni politični opciji.”
Na udaru niso samo politični nasprotniki, ampak tudi kritični misleci
Vodeb je spomnil, da je imel Golob te tendence, kako je pritiskal na Tatjano Bobnar, kako je naslavljal apele, kaj je potrebno vse počistiti v njegovem koncu. “To je vse dokumentirano. Njegova želja ne sodi v demokratični trenutek,” je jasen in dodaja, da to sodi v totalitarne režime. “To so po navadi absolutistični režimi, ki so preteklost. Mogoče kje po svetu imajo tudi v tej navidezni demokraciji še kakšnega absolutista, monarha na oblasti, samovšečneža. Ampak mi v Sloveniji tega ne smemo dovoliti. Ne to, da desnica ne sme tega dovoliti, levičarji ne smejo tega dovoliti,” meni. Izpostavil je, da so na račun želje po podreditvi policije na udaru kritični misleci. “Ne samo politični nasprotniki, ampak tisti, ki kritično mislimo z neko trezno pametjo, v ozadju pa imamo neke teoretske ali pa znanstveno teoretske koncepte, ki se jih označuje za sovražni govor. Tega je mene groza,” je jasen.
Za konec je bil Vodeb povprašan, kaj je zanj svoboda govora in kakšna bi morala biti ta v neki demokratični družbi v primerjavi z neko nedemokratično družbo. “Človek je po ustroju duševnega aparata narejen tako, skalibrirana njegova živalska podstat v psihi. Ta onojevski, agresivni del duševnosti obvladuje vse, da zatira drugače misleče. Določeni režimi to dovoljujejo in je sistem potihem narejen, da nek absolutist tudi v navidez demokratični državi sebi prikroji politični sistem tako, da lahko nemoteno vlada, obvladuje drugače misleče tako, da jih izriva na marginalo, da jih sankcionira, ampak zrela demokracija tega ne dopušča,” je pojasnil in dodal in spomnil, da je svoboda govora sveta stvar.
Naj bo sankcioniran sovražni govor, ne pa teoretski diskurz
Vodeb pravi, da mu drugi govorijo, da je izredno predan razsodni moči, seka namreč po levih, desnih, sredinskih. Je tako rekoč brez dlake na jeziku in zapisan svobodi govora. Pravi, da znanstveno teoretski diskurz označujejo za sovražni govor, ker se neljubo sliši, če reče, da v ozadju človekove duševnosti prebiva neka agresivnost, sadizem, seksualnost. “Ta Urška Klakočar Zupančič spušča simptome, ki so na simbolni ravni zelo povezani z njeno seksualnostjo. Sorri, ker imam jaz to znanje,” je komentiral in ob tem dodal, da je sicer potrebno zavedanje, da smo vsi seksualni, tudi lezbijka, ki je istospolno usmerjena. “Urška Klakočar Zupančič spušča neke simbole in simptome na neobrzdan način in se ne drži poslovnega bontona, ki si ga nisem jaz izmislil. Po tihem celo mislim, kar naj bo zelo hiperseksualna, ker to gre feministkam zelo na živce, jaz pa sem antifeminist.” Vodeb meni, da mora ženska ohranjati to ženskost. “Ženskost pri Urški je neobrzdana, čustev ne brzda, postaja agresivna. Ne upam niti več metafore uporabljati,” je dejal in podal prepričanje, da je po njegovo “politično nebontonizirana”. Meni, da ji slednje mora nekdo reči. “Če sem to jaz in je to svoboda govora, potem mora to vzdržati, in nobena policija mi ne more do živega, niti strateški svet, kjer so inštalirani levi hlapci z Niko Kovač na čelu, Petrovec itd. Samo levičarji so v tam strateškem svetu za preprečevanje drugače mislečim, da bi se svobodno izražali. To ne vodi nikamor,” je izpostavil. Sovražni govor po njegovih besedah je, če nekomu groziš, ga zmerjaš v smislu “ti si drek”, ne pa da on razlaga teorijo, ki je konsistentna, ki ima jedro, v ozadju psihoanalitične koncepte, pa se mu reče, da sovražno govori. “Sovražni govor je čisto nekaj drugega. To je grožnja, poziv k pretepu, nasilju, linču, jaz ne delam nič takega. Strinjam se, da naj bo sovražni govor sankcioniran, ne pa teoretski diskurz,” je zaključil.
Ana Horvat