Vlada je s pomočjo ukrepov prebivalstvu skozi mehanizme omogočila nižje cene na področjih, kjer je lahko intervenirala. Denimo s pomočjo nižjih trošarin je lahko poskrbela za nižje cene goriv. Kasneje so se zaradi liberalizacije cen goriv, cene še dodatno znižale. Na račun nižjih cen naftnih derivatov pa smo v letošnjem letu bili priča negativni inflaciji oziroma deflaciji. Za boljši položaj prebivalstva je tudi v pripravi zakon, ki bo znižal kazni za prehitro vožnjo, ki so bile nesorazmerno visoke, glede na slovensko povprečno plačo. Mlade družine pa bodo preko plačila vrtca za drugega in ostale otroke finančno bolj razbremenjene. “Pozdravljam vsako znižanje davkov, če bremena ne prevaljujemo na prihodnje generacije z rastjo javnega dolga in če nižjim davkom sledi tudi racionalizacija javnega sektorja,” pravi ekonomist Anže Burger. Država mora tako na nek način tudi napolniti državno blagajno, da s z ukrepi ne povečuje javno-finančnega dolga. Državno blagajno bo vlada tako lahko napolnila s spremenjenim davkom na motorna vozila, ki bo z novo uredbo omogočal registracijo tudi luksuznih vozil, kar bo prineslo dotok novih sredstev v državno blagajno.
Vlada je v času epidemije znižala trošarino na tekoča goriva. Kasneje je prav tako deregulirala trg cene goriv, kar je povzročilo še dodaten padec cene goriv. Cena goriva je bila v primerjavi s septembrom nižja za kar 17 odstotkov. Najcenejši bencin in nafto je trenutno možno doliti na Hoferjevih bencinskih črpalkah, kar so pričakovali že strokovnjaki. Na Hoferjevi črpalki je trenutno cena za liter goriva 0,929 evra, cena nafte 0,969 evra. Cene obeh goriv pa so v povprečju za 3 cente dražje na Petrolu in OMV. Omenjeno potrjuje zavrnitev teze o dražjem gorivu, ki so ga nekateri napovedovali po deregulaciji cen. Trenutne cene najcenejšega goriva pa lahko poiščete preko aplikacije Gorenjc.
Avtomobili se bodo pocenili, več bo prilivov v proračun
Po sedanjem davku na motorna vozila je obdavčitev avtomobilov nekje med 0,5 in 28 odstotkov, po novem predlogu pa bo izračun drugačen, z odstotkov vezanih na vrednost avta, se prehaja na fiksne zneske. Tako bo pri varčnih vozilih z izpusti pod sto grami ogljikovega dioksida na kilometer pribitek na bencinske avte le 20 evrov, na dizelske pa 25 evrov. V razredu, kjer najdemo največ avtomobilov, bo pribitek na nabavno ceno avta 48 evrov oziroma v primeru dizla 57 evrov. Luksuzni avtomobili se bodo močno pocenili, razlogov za registracijo avtomobila v tujini praktično več ne bo. Pri rabljenih avtomobilih se bo davek vsako leto znižal za približno devet odstotkov, kar pomeni, da bo za eno leto star avto treba plačati 91 odstotkov DMV-ja, za šest let starega pa že več kot polovico manj davka.
Nov zakon sicer ne predvideva popolne ukinitve obdavčitve električnih vozil, je pa stopnja obdavčitve tu nizka in vezana zgolj na moč motorja. Po novem pa tudi še vedno ostajajo izjeme, plačila davka so oproščene družine z vsaj tremi otroki, vozila, ki se uporabljajo za prevoz invalidov in diplomatska vozila. Za mnenje o znižanju davka na motorna vozila smo povprašali davčnega strokovnjaka ddr. Roka Snežiča. “Ljudje bodo odslej kupovali avtomobile na slovenske tablice in ne več na nemške ali slovaške, kot je bila to praksa do sedaj. To enostavno pomeni, da bo državni proračun prejel več denarja v proračun, saj se bo tem lastnikom sedaj izplačalo avto registrirati v Sloveniji, od česar po stari praksi državi ni imela nič,” je poudaril Snežič. Denimo v tem primeru bodo lastniki morali za 200 tisoč evrov vredno vozilo, plačati 40 tisoč evrov DDV, dodatno pa se bo prilil davek na motorna vozila. Če bi to vozilo bilo registrirano denimo v Nemčiji, država od tega ne bi prejela ničesar.
Na poti v Državni zbor tudi predlog zakona, ki bi znižal kazni za prehitro vožnjo
Na pobudo ministrstva za infrastrukturo pa je na poti v državni zbor tudi predlog zakona, ki bi znižal kazni za prehitro vožnjo. Večino denarnih kazni bi bilo nižjih za od 20 pa vse do 500 evrov, medtem ko bi že zdaj predpisane denarne kazni za najhujše prekoračitve ostale pri tisoč oziroma 1.200 evrih. V preteklosti je sicer že bilo govora o znižanju kazni, ki so bile popolnoma nesorazmerne v primerjavi s povprečnimi plačami, a v prejšnjih vladah za spremembo ni bilo posluha.
“Pozdravljam vsako znižanje davkov, če bremena ne prevaljujemo na prihodnje generacije z rastjo javnega dolga in če nižjim davkom sledi tudi racionalizacija javnega sektorja,” pravi ekonomist Anže Burger. Po eni strani je tako vlada znižala cene goriva skozi trošarine, javnofinančni primanjkljaj pa bi posredno lahko pokrila s presežkom prihodkov iz nižjega davka na motorna vozila, ki smo ga omenili. “V povezavi z različnimi znižanji davkov pa bi osebno rajši izpad javnofinančnih prihodkov usmeril v razbremenitev plač najbolj produktivnih zaposlenih. Visoke mejne davčne stopnje so trenutno namreč eden največjih inhibitorjev mednarodne konkurenčnosti Slovenije,” še dodaja. Vladni strateški svet za debirokratizacijo je septembra predstavil ukrepe, med katerimi je uvedba socialne kapice, s katero si želijo znižati obdavčenost plač zaposlenih z višjo dodano vrednostjo, kar bi posledično Slovenijo naredilo bolj konkurenčno pri razvoju kadrov z višjo produktivnostjo.
Brezplačen vrtec za drugega in ostale otroke znotraj iste družine
Na vladi so potrdili novelo zakona, ki ponovno uvaja brezplačni vrtec za drugega otroka. Poleg brezplačnega vrtca za drugega otroka, ki je hkrati s starejšim vključen v vrtec, predlog uvaja tudi brezplačen vrtec za tretjega in nadaljnje otroke iz iste družine, čeprav otroci niso hkrati v vrtcu. Omenjena novela bo tako finančno razbremenila mlade družine za plačilo vrtca. “Dolgoročno najbolj učinkovit ukrep je znižanje plačil vrtca za družine z več otroki, kar bo verjetno čez čas povečalo rodnost in s tem znižalo stroške staranja prebivalstva,” še poudarja Burger. Ukrep se je v preteklosti izkazal za učinkovitega, saj se je v letih brezplačnega vrtca, rodnost dvignila, o čemer smo že pisali.
Sara Rančigaj