Vlada, ki skrbi za vse državljane: S takšnimi ukrepi je vlada pomagala gospodarstvu in tistim, ki so bili in so še vedno brez dela!

Photo: Matic Štojs Lomovšek

Ob izbruhu in razglasitvi epidemije koronavirusa se je vlada odzvala urgentno. Vlada je tako nemudoma začela pripravljati pakete pomoči, kamor so vključili pomoč samozaposlenim, plačilu nadomestila delavcem in financiranje podjetjem plačila čakanja delavcev na delo. Kasneje je skozi nadaljnjo sprejete ukrepe veljavnost določenih ukrepov podaljšala, prav tako pa je uvedla pomoč podjetjem v obliki ugodnih posojil. Ker je bil turizem najbolj prizadeta panoga, je vlada državljanom omogočila brezplačne počitnice, da je s tem pomagala turizmu pri okrevanju.

Za pripravo strateško usmerjenih ukrepov je bila oblikovana posvetovalna skupina za pomoč ministrstvom pri oblikovanju prvega zakonskega paketa s prioriteto hitre finančne pomoči prebivalstvu za preprečitev in blažitev posledic epidemije, skupino pa je vodil strokovnjak na svojem področju Matej Lahovnik. Pomoč podjetjem je bila ponujena v paketu štirih interventnih zakonov: PKP1, PKP2, PKP3 in PKP4.

V prvem interventnem zakonu je vlada zagotovila temeljni dohodek vsem tistim samozaposlenim, ki so imeli izpad dohodka za določen odstotek  – v skupni višini 1750 evrov, pokrila prispevke za invalidsko in pokojninsko zavarovanje vsem delavcem, ki so morali delati kljub epidemiji in pokrila nadomestilo za čakanje na delo vsem tistim, ki dela niso mogli opravljati za obdobje od 13. marca do 31. maja. V sklopu drugega interventnega zakona je vlada skušala olajšati položaj gospodarskih družb pri najemanju nujno potrebnih likvidnostnih bančnih posojil in na ta način prispevati k ohranjanju gospodarske stabilnosti v državi.

V sklopu tretjega interventnega zakona se je vlada odločila, da bo skušala ohraniti delovna mesta s pomočjo ukrepa financiranja krajšega delovnega časa ob hkratni delni napotitvi na začasno čakanje na delo delavca, ki ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za polni delovni čas, na način, da delodajalec delavcu zagotavlja delo vsaj za polovični delovni čas. Subvencioniranje nadomestil za čakanje na delo za vse panoge pa je podaljšala še na mesec dni po preklicu epidemije. Dodatno je s pomočjo PKP3 ponudila tudi likvidnostno pomoč podjetjem z omogočanjem hitrih in ugodnih kreditov do 50 tisoč evrov pri slovenskem podjetniškem skladu in pospeševanjem investicij.

Pomoč turizmu v večih pogledih
Turizem je bila ena izmed najbolj prizadetih panog zaradi epidemije. Poleg omenjenih ukrepov, ki smo jih že omenili, so za turizem veljale še dodatne pomoči. Ukrep turističnih bonov je tako uporabnikom prinesel brezplačne počitnice, na drugi strani pa pomagal turizmu za ponovno oživitev. Po do sedaj zbranih podatkih pa so bili nad ukrepom navdušeni kot ponudniki kot uporabniki.

Poglavitni ukrepi v PKP4 prinašajo možnost podaljšanja ukrepa čakanja na delo v sektorjih, kjer ni zaznavanega okrevanja. Dodatno so določili plačilo nadomestila za odrejeno karanteno, financiranje dodatnih kadrov v socialno varstvenih zavodih v javni mreži in Zavodu za zaposlovanje, kar bo kreirala dodatna delovna mesta in zmanjšalo brezposelnost.

Sara Kovač