Vlada prepustila cene goriv prostemu trgu, strokovnjak komentira: Srednjeročno bo imelo pozitivne posledice in bo naredilo naš trg bolj privlačen za konkurenco, kar bo koristilo vsem

Tomaž Štih je nekdanji svetovalec finančnega ministra Janeza Šušteršiča.

Vlada je tik pred iztekom uredbe, s katero je določala cene 95-oktanskega goriva in dizelskega goriva na črpalkah izven avtocest in hitrih cest ter se odločila in ugotovila, da kontrola teh cen ni več potrebna. Zato se je odločila, da bo liberalizira cene naftnih derivatov, kot je to storila že leta 2016 za neosvinčen 98 in 100-oktanski bencin ter kurilno olje pred štirimi leti, kasneje pa za ceno goriv na avtocestah in hitrih cestah. Po mnenju strokovnjakov bo omenjen ukrep naredil trg goriv privlačnejši za konkurenco, kar bi lahko na dolgi rok prispevalo k zniževanju cen.  

Vlada je nekaj dni pred iztekom uredbe, s katero je regulirala ceni 95-oktanskega bencina in dizelskega goriva zunaj avtocest in hitrih cest, ugotovila, da ukrep kontrole teh cen ni več potreben. Odločila se je za liberalizacijo cen teh naftnih derivatov, potem ko je to za neosvinčen 98 in 100-oktanski bencin in kurilno olje storila že leta 2016. Glede na to, da so v opoziciji v veliko primerih nasprotni tržnemu oblikovanju cen, bi lahko v prihodnje kritizirali omenjen ukrep, a je delno liberalizacijo cen goriv sprejela današnja opozicija. “Slovenija je pred štirimi leti dovolila prosto oblikovanje cen 98 in 100-oktanskega bencina ter kurilnega olja. Današnja opozicija je bila takrat vladajoča koalicija. Ukrep, ki so sami sprejeli, danes zelo težko verodostojno kritizirajo,” je za Nova24TV komentiral nekdanji ožji sodelavec finančnega ministra Tomaž Štih. 

Z novo uredbo bo tako Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo morala spremljati kotacije naftnih derivatov na svetovnem trgu in analizirati oblikovanje cen, v vsakem dvotedenskem obdobju pa jih bo morala poročati vladi. Vlada bi tako lahko samo v utemeljenih primerih pričela z ukrepom kontrole cen, ki pa je izreden in bi lahko trajal največ eno leto, obnovi pa se lahko samo v utemeljenih primerih. “Že tako “varen ukrep” je vlada še dodatno zavarovala s predpisi, ki ji omogočajo ponovno vzpostavitev nadzora nad ceno v primeru, da bi ta podivjala,” je obrazložil Štih.

Tomaž Štih (Foto: STA)

30 let prepozen ukrep
Vlada se je za liberalizacijo odločila na podlagi analize stanja na trgu naftnih derivatov, po kateri se je odločila, da si želi povečati konkurenčnost trga naftnih derivatov, saj bi lahko povečali vstop diskontnih ponudnikov goriva na parkiriščih trgovskih centrov. Prepričani so, da bi ob morebitnem vstopu novih ponudnikov zaradi večje konkurence marže po petih letih lahko bile nižje in bi bile primerljive z višino marž v ostalih državah EU.“Menimo, da bo v desetih letih po popolni deregulaciji najverjetneje prišlo do heterogenosti cen; predvidevamo, da bi bile cene naftnih derivatov na avtocestah še naprej višje, medtem ko bi bile v mestih in ob mejah zaradi konkurence cene nižje,” je sporočila vlada.

Podobnega mnenja pa so prav tako tudi poznavalci. “Srednjeročno bo imelo prosto oblikovanje cen goriva pozitivne posledice in bo naredilo naš trg bolj privlačen za konkurenco, kar bo koristilo vsem. Škoda, ker tega nismo storili pred tridesetimi leti. Kratkoročno pa bi se maloprodajne cene goriva lahko dvignile, vendar nekajkrat manj, kot so padle v preteklega pol leta. V tem času so zaradi korone strmoglavile za več kot petino. Večino denarja, ki ga danes plačamo za gorivo predstavljajo davki in nabavna cena; sama trgovska marža, o kateri je govora, pa danes v ceni goriva znaša med šest in sedem odstotki,” je obrazložil Štih.

Zaradi uvajanja zelenih tehonlogij, lahko pride do višjih stroškov distributerjev in tudi posledično do višjih marž
Ker razvoj vse bolj usmerja v tako imenovane zelene tehnologije in se posledično niža poraba naftnih derivatov, bi lahko v naslednjih letih prišlo do povišanja stroškov poslovanja naftnih distributerjev, kar pa bo vseeno lahko povzročilo dvig marže za naftne derivate. “To pomeni, da morebiten dvig marž ne bo izključna posledica deregulacije cen, ampak predvsem povišanja stroškov poslovanja distributerjev. Dodatnega dviga marže s strani distributerjev torej ni možno izključiti, vendar morebiten dvig marž ne bo posledica deregulacije cen vseh naftnih derivatov, ampak povišanja stroškov poslovanja distributerjev, kar pomeni, da bi vlada tudi ob nadaljnji regulaciji cen naftnih derivatov morala uskladiti marže s spremenjenimi razmerami na trgu naftnih derivatov,” so dodali v vladnem uradu za komuniciranje.

Na prostem trgu gorivo že v večini evropskih držav
Regulacijo cen goriv je uvedla večina držav v Evropi med njimi so tako Češka, Francija, Finska, Nemčija, Grčija, Norveška, Švedska, Švica, Slovaška in ostale. Zaradi omenjenega trenda je minister za gospodarstvo Zdravko Počivalšek predlagal, da se regulacija cen goriv prepusti prostemu trgu, prav tako pa so podobno pozivali tudi v Trgovinski zbornici Slovenije, medtem ko se prevozniki z omenjenim ukrepom niso strinjali.

Petrol je zadnja sporna kadrovska poteza Šarčeve vlade. (Foto: STA)

Foto: STA

Omenjen ukrep bo na dolgi rok kot smo že omenili odprl trg za konkurenčne ponudnike goriv, kar pa lahko na dolgi rok zmanjša večinski tržni delež Petrola na slovenskem trgu. “Za podjetje Petrol je to najbrž labodji spev. Z dvigom marž bo na kratki rok olepšalo svoje bilance, vendar bo ravno zaradi privlačnih marž dolgoročno izgubljalo tržni delež in nikoli več ne bo doseglo današnjega,” je še obrazložil Štih.

Sara Kovač