fbpx

Vlada pripravila novele zakonov o vojnih invalidih, o žrtvah vojnega nasilja in o posebnih pravicah žrtev v vojni za Slovenijo

Vojna za Slovenijo, ki se je začela 26. oziroma 27. junija 1991, se je končala s podpisom Brionske deklaracije 7. julija 1991. Na fotografiji: slovenska teritorialca na osvojenem tanku JLA (Foto: Peter Lemut).

Vlada je pripravila novele zakonov o vojnih invalidih, o žrtvah vojnega nasilja in o posebnih pravicah žrtev v vojni za Slovenijo. Za vse tri DZ predlaga sprejem po skrajšanem postopku. Z njimi vlada med drugim predlaga pavšalno odškodnino za okoli 20 otrok, ki so izgubili starša zaradi osamosvojitvenih dogodkov leta 1991.

S predlaganimi dopolnitvami zakona o žrtvah vojnega nasilja želi vlada zagotoviti pravno varstvo osebam, ki so leta 1991 zaradi vojaške agresije na Slovenijo izgubile starša, zakonca oziroma potomca. Kot so pojasnili v sporočilu po seji vlade, se bo pravno varstvo tako zagotovilo tudi družinskim članom civilnih oseb, ki so izgubile življenje zaradi vojaške agresije.

Predlog določa, da se prizna status žrtve vojnega nasilja družinskim članom po osebi, ki je kot civilna oseba umrla, bila ubita ali morebiti pogrešana zaradi nasilnih dejanj ali prisilnih ukrepov JLA ali organov za notranje zadeve dotedanje SFRJ v času od 24. maja 1991 do 18. oktobra 1991. Obdobje zajema tudi tako imenovane pekrske dogodke v Mariboru in druge primere nasilnih dejanj, ki so imeli za posledico izgubo življenja, so pojasnili. Otroci, posvojenci in pastorki, ki po predpisih, ki so veljali pred uveljavitvijo tega zakona, niso mogli pridobiti statusa in pravic žrtve vojnega nasilja, bodo lahko ob izpolnjevanju drugih pogojev pridobili pravico do vojne odškodnine po posebnem zakonu. Zakonci, starši, posvojitelji bodo lahko ob izpolnjevanju drugih pogojev pridobili pravice žrtev vojnega nasilja.

Skrajni čas za pavšalne odškodnine
Vlada je pripravila tudi predlog novele zakona o posebnih pravicah žrtev v vojni za Slovenijo 1991, katerega namen je omogočiti otrokom kot novo določenim upravičencem in zakoncem oziroma zunajzakonskim partnerjem padlih ter staršem, da uveljavijo pravico do odškodnine. “Po skoraj 30 letih od dogodkov, povezanih z vojno za Slovenijo 1991, je skrajni čas, da se vsem otrokom, ki so utrpeli škodo zaradi izgube starša, prizna pavšalna odškodnina. Zato se predlaga dopolnitev zakona tako, da se dodaja nova pravica do pavšalne odškodnine, ki bo priznana vsem otrokom, ne glede na njihovo starost v času izgube življenja starša,” so zapisali v sporočilu po seji vlade.

Foto: STA

Pojasnili so, da gre za približno 20 otrok, ki so izgubili enega od staršev zaradi osamosvojitvenih dogodkov leta 1991. Po predlogu se jim prizna pravica do pavšalne odškodnine v višini 100 tisoč evrov. Kot so navedli, “glede na težo bolečin, ki so jih tedanji vojni dogodki povzročili prizadetim družinam, zlasti pa tudi otrokom, pravična denarna odškodnina za duševne bolečine otroka zaradi smrti roditelja pomeni odškodnino tako za bolečino ob sami vednosti za smrt, kakor tudi za vse kasnejše bolečine, ki so jih ti otroci trpeli zaradi izgube njegove ljubezni, nege in pozornosti, ki bi mu jo roditelj nudil“.

Na podlagi zakona o posebnih pravicah žrtev v vojni za Slovenijo 1991 so bili zakonci in zunajzakonski partnerji padlih ter starši padlih upravičeni do odškodnine po posebnem zakonu. Predlagana novela tudi zanje predvideva pravico do pavšalne odškodnine, in sicer v višini 50 tisoč evrov, ki pa se zmanjša za morebitno že prejeto odškodnino. Iz tega naslova gre za približno 20 upravičencev.

Predlog zakona upošteva tudi dejstvo, da je zaradi časovne oddaljenosti tedanjih dogodkov, nekaj svojcev, padlih v vojni za Slovenijo že umrlo, zato daje pravico do nove pavšalne odškodnine po tem zakonu tudi njihovim dedičem prvega dednega reda, v skladu s predpisi, ki urejajo dedovanje.

Cilj predlagane dopolnitve zakona o vojnih invalidih pa je omogočiti uveljavitev statusa in pravic po tem zakonu na podlagi okvare zdravja zaradi bolezni ali poslabšanja bolezni, dobljene ob vojaški agresiji na Slovenijo v letu 1991. Zaradi dolgotrajnih postopkov pri ugotavljanju zdravstvenega stanja namreč mnoge osebe zahteve za priznanje statusa vojaškega vojnega invalida in pravic niso mogle vložiti v zakonsko predpisanem roku, so pojasnili v sporočilu po seji vlade.

Kot rok za vložitev zahteve za priznanje statusa in pravic vojaškega vojnega invalida oziroma civilnega invalida vojne na podlagi okvare zdravja zaradi bolezni ali poslabšanja bolezni, dobljene ob vojaški agresiji na Slovenijo v letu 1991, ter zahteve za priznanje pravic družinskim članom osebe, ki je umrla zaradi posledic bolezni, dobljene v teh okoliščinah, se določa 31. decembra 2021.

Sara Kovač