Predsedstvo Skupnosti občin Slovenije se je včeraj na Brdu pri Kranju s predstavniki ministrstev za javno upravo ter za vzgojo in izobraževanje pogovarjalo o izzivih financiranja predšolske vzgoje. Na ministrstvih so izrazili pripravljenost za dialog, o konkretnih ukrepih pa bodo govorili po pridobitvi vseh potrebnih podatkov. A vse to so posledice dviga minimalne plače, ki se je dvignila za rekordnih 100 evrov. Poročali smo že, da bo vpliv dviga minimalne plače uničujoč in da bo vodil v gospodarski kolaps, o bumerang učinku in o tem, kaj vse se bo podražilo. Podražitev vrtca namreč krepko presega stopnjo inflacije, sedaj pa mora država z davkoplačevalskim denarjem reševati posledice, za katere je odgovorna sama.
Minimalna plača se je letos po odločitvi ministra Luke Mesca dvignila za 100 evrov, na 878 evrov neto. A v nekaterih dejavnostih bodo to prenesli v višje cene storitev, občine na primer preračunavajo dvig cene vrtca. Administrativni dvig plač se tako vrne v obliki višjih cen storitev, ki jih uporabljamo vsi, s tem pa zmanjša tudi pozitiven učinek za prejemnike minimalne plače.
Tudi delodajalci so se ob dvigu minimalne plače držali za glave. “To bo velika dodatna obremenitev za podjetja,” so menili. Napovedi podjetnikov so, da bodo morali odpuščati, saj tega stroška ne bodo zmogli, banke opozarjajo, da se bo zaradi povečanja minimalne plače (in socialnih transferjev) zmanjšala kreditna sposobnost zaposlenih, ki prejemajo povprečno plačo, nekateri pa bodo postali kreditno nesposobni (družine s tremi otroki). Težave se s tem še ne nehajo. Več tukaj.
Včeraj pa so na Brdu pri Kranju reševali posledice, ki jih je vlada zakuhala sama. Kot je povedal predsedujoči SOS Vladimir Prebilič, so se s predstavniki obeh ministrstev pogovarjali predvsem o delitvi stroškov in bremen na področju vrtcev. Sklenili so, da bodo iskali pot, kako porazdeliti breme stroškov zaradi dviga plač pomočnikov vzgojiteljev in dviga materialnih stroškov. “Zaznali smo pripravljenost na tem področju, za kar smo zelo hvaležni,” je izpostavil Prebilič.
Ni konkretnih predlogov
Lokalne skupnosti morajo namreč prej še poslati različne podatke, vezane na vrtce. Državni sekretar na ministrstvu za javno upravo, pristojen tudi za področje lokalne samouprave, Jure Trbič je pojasnil, da se je na pavšalnih ocenah težko konstruktivno in kompetentno pogovarjati. “Dejstvo je, da je treba voditi dialog, ampak ne po pavšalnih ocenah, temveč na podlagi konkretnih podatkov. Potem se lahko tudi dejansko učinkovito načrtuje nove politike,” je poudaril.
Višanje plač in posledice
Podobno je v oddaji TV Odmevi povedala ministrica za javno upravo Sanja Ajanović Hovnik. Po njenih besedah je ministrstvo vse občine zaprosilo za podatke, za koliko so se občinam zaradi zvišanja plač pomočnic vzgojiteljicam dvignili stroški, a več kot 120 občin tega podatka še ni sporočilo. Povedala je, da bodo “vsi dvigi in vsi v preteklosti nerealizirani dogovori” poplačani iz 611 milijonov, kolikor se je vlada odločila nameniti za višje plače v javnem sektorju, a najprej morajo od občin prejeti točne podatke. Ko jih bodo dobili, “bomo našli način in ta denar nakazali občinam,” je dejala.
Sara Kovač