Po dvajsetih letih neuspehov vlad je Janševi vladi uspelo pod streho spraviti zakon o dolgotrajni oskrbi. Zakon je narekoval, da bi se morale spremembe začeti izvajati 1. januarja 2023, tako bi bila sedaj dolgotrajna oskrba po letih in desetletjih sistemsko urejena. Pa ni. Golobova vlada je namreč zakon umaknila in postavila novo časovnico: rok je zamaknila za eno leto, na 1. januar 2024. Ta teden pa je ministrstvo Simona Maljevca razkrilo le izhodišča za vzpostavljanje sistema dolgotrajne oskrbe, a prvi odzivi niso spodbudni. “Ne bi rekla, da je predlog zakona čisto blizu,” ocenjuje Martina Tavčar Krajnc, “preveč je neznank, časa pa žal praktično ni,” pravi Tatjana Milavec, predstavnica centrov za socialno delo, ki jim aktualna vlada namenja osrednjo vlogo v sistemu.
Nad predlogom prenovljenega zakona o dolgotrajni oskrbi, za katerega je ministrstvo za solidarno prihodnost doslej pripravilo izhodišča predloga prenovljenega zakona o dolgotrajni oskrbi, predstavniki ključnih organizacij nad rešitvami in predlogi niso navdušeni. Pravijo, da so nekatere rešitve nesprejemljive, veliko pa jih je nedorečenih in pomanjkljivih. Več kot očitno bo to še ena prekršena obljuba vlade Roberta Goloba in očitno nova časovnica, na slabšem pa bodo zopet starostniki.
Nova vlada je zakon Janševe vlade umaknila z izgovorom, da za zakon ni bilo zagotovljenih sredstev. Ta je bil zelo jasno in trdno finančno osnovan, a je sedaj zopet težava tudi v financiranju. Delodajalci se namreč ne strinjajo s predlogom, da bi nekaj manj kot tretjino financirali iz zdravstvene blagajne. Sredstev za dolgotrajno oskrbo po njegovi oceni ni mogoče iskati niti v zdravstveni blagajni niti z morebitnimi dodatnimi obremenitvami gospodarstva. To je že zdaj preveč obremenjeno, zato bi ga bilo treba kvečjemu razbremeniti, ne pa še dodatno obremeniti.
Kritike predlogov novega zakona – sestanki so nekoristni
Ministrstvo se je sestajalo s predstavniki tistih, ki se jih zakon najbolj tiče, a mnogi od njih se pritožujejo, da so bila srečanja nekoristna in ministrstvu očitajo, da ni bilo dovolj dobro pripravljeno na pogovore, poroča N1. “Preveč je neznank, časa pa žal praktično ni,” pravi Tatjana Milavec, predstavnica centrov za socialno delo, ki jim aktualna vlada namenja osrednjo vlogo v sistemu, medtem ko Martina Tavčar Krajnc ocenjuje, da novemu zakonu nismo tako blizu kot predstavljajo javnosti.
Denis Sahernik iz skupnosti socialnih zavodov, ki zastopa domove za starejše in druge oskrbovalne institucije, pa je dejal, da so si od posvetovalne delovne skupine veliko obetali, “žal pa ugotavljamo, da posvetovalna skupina ne deluje po pričakovanjih, zato se zadnjega sestanka nismo udeležili. Glede na dosedanje delovanje ne moremo prispevati k boljšemu zakonu o dolgotrajni oskrbi,” poudarja.
Ključno vlogo bodo imeli centri za socialno delo?
Sedanja vlada namerava v središče postaviti centre za socialno delo. Na skupnosti centrov za socialno delo so za to izvedeli šele pred dobrim mesecem dni, pravi sekretarka skupnosti Milavec, poroča N1. Potem so se srečali z ministrom, ki jim je povedal, da bo zaradi novih nalog v centrih po vsej državi dodatno zaposlenih 60 oseb. “Ne vemo, koliko dodatnega kadra bomo potrebovali,” pravi Milavec, “saj ne vemo, katere konkretne naloge naj bi opravljali, ni nam znan proces dela, ne standardi in normativi. Poleg tega delovne sile primanjkuje, zato je zelo veliko tveganje, da potrebnega kadra ne bomo dobili.” Težave z novim zakonom o dolgotrajni oskrbi se kopičijo, datumi pa zamikajo. Očitno bo to še en spodleteli poizkus Golobove vlade.
Sara Kovač