fbpx

Volitve 2022: Slovenija tudi po 24. aprilu potrebuje odločno in sposobno vlado

Foto: STA

Bitka za glasove volivcev na nedeljskih volitvah bo potekala do zadnjega dne, letošnje volitve pa so verjetno tudi najpomembnejše po osamosvojitvi. Odločiti se boste morali med tistimi, ki vam jemljejo (GS, LMŠ, SD, Levica), in tistimi, ki so dokazali, da znajo graditi Slovenijo (SDS, NSi, Povežimo Slovenijo).

V nedeljo bomo volivci in volivke na devetih parlamentarnih volitvah v samostojni Sloveniji izbirali svoje predstavnike v državnem zboru in posledično vlado, ki bo odločala o pomembnih stvareh za blaginjo države in vseh posameznikov. Ankete javnega mnenja kažejo, da bo zmagala Slovenska demokratska stranka (SDS), vendar pa je dejstvo, da še nobena anketa ni odločila volitev. Odločitev bo znana v nedeljo, 24. aprila, zvečer. Nič še ni odločeno, odločal bo vsak glas. Letošnje volitve so ene pomembnejših in glede na stanje v državi verjetno tudi najpomembnejše po osamosvojitvi. Odločali bomo, ali si želimo, da našo državo vodijo ljudje, ki so v ključnih trenutkih sposobni sodelovati in sprejemati kompromisne odločitve, ali tisti, ki sodelovanje samo zaradi želje po oblasti že vnaprej zavračajo.

Program, obljube, dosežki in rezultati
Volilna kampanja se počasi izteka, na številnih slovenskih televizijah pa ste lahko spremljali soočenja prvakov strank, ki se podajajo na volitve. Po zadnjih raziskavah javnega mnenja je na prvem mestu Slovenska demokratska stranka pod vodstvom Janeza Janše, ki je mandat vlade prevzel v času največje zdravstvene krize. Koalicija je pod njegovim vodenjem uspešno izpeljala številne nedokončane projekte, hkrati pa vsakodnevno sprejemala odločitve, ki so po bile besedah Janeza Janše zelo težke. Odločali so namreč med življenjem in svobodo, ki sta temeljni človekovi pravici. Čeprav ni bilo lahko, se v volilni kampanji lahko pohvalijo s konkretnimi rezultati. Poleg obrazov, ki so v kriznih situacijah iskali le lastne interese in državo v času največje zdravstvene krize pustili v nemilosti, je tudi tokrat v volilnih soočenjih nekaj “novih obrazov”, kot je Robert Golob, ki se s svojo stranko Gibanje Svoboda na volitve podaja brez konkretnega programa, ki bi ponujal realne rešitve. Glede na situacijo po zdravstveni krizi, stopnjevanju ruske agresije na Ukrajino in njenih posledicah bo Slovenija tudi po 24. aprilu pred številnimi preizkušnjami. Odgovornost za to, kdo bo sprejemal odločitve, pa je na vseh državljankah in državljanih.

Kandidira 20 strank in list
Kandidature za tokratne državnozborske volitve je vložilo skupaj 20 strank in list. Z izjemo Zavezništva osvobodimo Slovenijo (ZOS) je preostalih 19 strank, ki se bo potegovalo za prestop parlamentarnega praga, kandidatne liste vložilo v vseh osmih volilnih enotah. Poglejmo seznam strank, ki so vložile kandidatne liste za devete državnozborske volitve (po abecednem vrstnem redu): Demokratična stranka upokojencev Slovenije (DeSUS), Domovinska liga (DOM), Gibanje Svoboda, Levica, Lista Borisa Popoviča – Digitalizirajmo Slovenijo (L’BP), Lista Marjana Šarca (LMŠ), Naša dežela – stranka dr. Aleksandre Pivec, Naša prihodnost in Dobra država, Nestrankarska ljudska lista gibanja Zdrava družba, Nova Slovenija – Krščanski demokrati (NSi), Piratska stranka Slovenije (Pirati), Povežimo Slovenijo, Resni.ca, Slovenska demokratska stranka (SDS), Slovenska nacionalna stranka (SNS), Socialni demokrati (SD), Stranka Alenke Bratušek (SAB), Vesna – Zelena stranka za ljudstvo Slovenije, Zavezništvo osvobodimo Slovenijo (ZOS)/ Gibanje Zedinjena Slovenija (ZSI).

Janša kandidira v Grosupljem in Ivančni Gorici
Za 88 poslanskih mest se bo na parlamentarnih volitvah po podatkih Državne volilne komisije potegovalo 1471 kandidatov, še pet pa se jih poteguje za izvolitev za poslanca italijanske in madžarske narodne skupnosti. V tekmi za poslansko mesto predstavnika italijanske narodne skupnosti se bosta na aprilskih državnozborskih volitvah tako pomerila aktualni poslanec Felice Žiža in dolgoletni predsednik Unije Italijanov Maurizio Tremul. Kandidaturo za volitve poslanca madžarske narodne skupnosti pa so vložili trije kandidati. Za poslansko funkcijo se bodo potegovali sedanji poslanec Ferenc Horvath, Otto Močnek in Mihael Kasaš.

Večina od 90 poslancev aktualnega sklica si želi vnovične izvolitve, na listah jih kandidira 80. Med poslanci naslednjega sklica parlamenta pa ne bo Janeza Moškriča, Jureta Ferjana in Karmen Kozmus Ferjan, Marka Pogačnika in Nade Brinovšek iz vrst SDS, Franca Jurše in Ivana Hrška iz poslanske skupine DeSUS in Mihaela Prevca iz vrst NSi. Med kandidati za poslance prav tako ni predsednika DZ Igorja Zorčiča in poslanca Željka Ciglerja, ki je v začetku leta iz poslanske skupine Levica prestopil med poslance SD.

Med ministri aktualne vlade se jih bo za poslanski sedež potegovalo 10. Poleg predsednikov koalicijskih strank Mateja Tonina (NSi) in Zdravka Počivalška (Konkretno) so to še Anže Logar, Aleš Hojs, Janez Cigler Kralj, Simona Kustec, Jernej Vrtovec, Jože Podgoršek, Zvonko Černač in Mark Boris Andrijanič. Aktualni premier in prvak stranke SDS Janez Janša bo kandidiral v volilnem okraju s sedežem v Grosupljem, pa tudi v sosednjem okraju v Ivančni Gorici.

V volilno tekmo vstopa 13 poklicnih županj in županov, med drugim župan Tolmina Uroš Brežan (Gibanje Svoboda), župan Tržiča Borut Sajovic (Gibanje Svoboda), župan Logatca Berto Menard (Povežimo Slovenijo), župan Moravč Milan Balažic (Povežimo Slovenijo), župan občine Kobilje Darko Horvat (Povežimo Slovenijo), župan Rogatca Martin Mikolič (NSi) in župan Iga Janez Cimperman (Povežimo Slovenijo). Med poklicnimi županjami pa se bosta za glasove volivcev potegovali županja Semiča Polona Kambič (Nestrankarska ljudska lista gibanja Zdrava družba) in županja Dravograda Marijana Cigala (NSi).

Z različnih poklicnih področij
Sicer pa kandidati prihajajo z različnih poklicnih področij. Med njimi je kar nekaj pravnikov in ekonomistov, direktorjev družb, učiteljev in zdravnikov. Za poslansko funkcijo kandidira tudi nekaj samostojnih podjetnikov, kmetovalcev, natakarjev in umetnikov. Med kandidati pa najdemo tudi zeliščarja, hipnoterapevta, antikvarista, učiteljico joge in arheologa. Med vidnejšimi obrazi iz različnih sfer družbe se v boj za poslanski mandat med drugim podajata športnika Dejan Zavec (Gibanje Svoboda) in Urška Žolnir Jugovar (Povežimo Slovenijo), novinarji Blaž Zgaga (SD), Mojca Šetinc Pašek (Gibanje Svoboda) in Alenka Sivka (Gibanje Svoboda), igralec in voditelj Jonas Žnidaršič (SD) in glasbenik Boštjan Konečnik (SDS).

Na kandidatnih listah je po do zdaj znanih podatkih še 59 študentov, največ na listi Piratske stranke Slovenije, in kar nekaj upokojencev, slednjih največ iz vrst DeSUS.

Pri vložitvi kandidatnih list morajo stranke upoštevati 35-odstotne spolne kvote, med vsemi kandidati za 88 poslancev je 653 žensk, kar predstavlja nekaj več kot 44 odstotkov. Najstarejša kandidatka je 82-letna Tatjana Voj, ki jo je na svojo listo uvrstila SAB. Na Listi Borisa Popoviča – Digitalizirajmo Slovenijo pa kandidira 18-letni Jaka Krčovnik, ki je najmlajši poslanski kandidat. Največ poslanskih kandidatov, nekaj več kot 40 odstotkov, je starih med 46 in 61 let. Nekaj več kot 30 odstotkov kandidatov je starih med 31 in 46, nekaj manj kot 19 odstotkov pa več kot 61 let. Dobrih 11 odstotkov kandidatov pa je starih manj kot 31 let. Povprečna starost kandidatov bo na dan parlamentarnih volitev nekaj manj kot 49 let.

Kandidati za poslance imajo tudi raznoliko izobrazbeno strukturo. Največ, kar 463 kandidatov ima visokošolsko izobrazbo 2. stopnje. Med kandidati je 69 doktorjev znanosti, 19 pa jih je končalo le osnovno šolo.

Praznik demokracije
Volitve so praznik demokracije. Odločal bo vsak glas, zato je pomembno, da se v nedeljo, 24. aprila 2022, vsi odpravimo na volitve in damo glas tistemu, za katerega menimo, da bo Slovenijo lahko peljal naprej po poti normalnosti in blaginje. Blaginje za vse nas, hkrati pa nam bo zagotovil tudi varnost. Če bo država urejena, če bomo dobili voditelje, ki so to sposobni izvesti, bomo tudi državljani in državljanke živeli v miru, varnosti in blaginji.

Petra Janša