fbpx

Za 12 odstotkov se je izboljšalo črpanje evropskih sredstev za pravosodje in zagotovilo dodatnih 1,8 milijona evrov!

Foto: iStock

Ko je vlada Janeza Janše prevzela oblast, je bila praktično s prvim dnevom vladanja soočena z reševanjem epidemije novega koronavirusa. Izredne razmere, ki jim nismo bili priča od osamosvojitve dalje so terjale takojšnje in sprotno ukrepanje. Tako kot druga področja, se je moralo tudi pravosodje prilagoditi aktualnim razmeram. Na Ministrstvu za pravosodje so korenito digitalizirali pravosodje, da je dostopnejše in posledično prijaznejše za vse končne uporabnike, sprejeli so zakone, ki zagotavljajo več pravic za najranljivejše skupine, pripravili so ukrepe za večjo dostopnost, učinkovitost in transparentnost pravosodja, ter odpravili nekatere nepotrebne birokratske postopke, ki uporabnikom prinašajo prijaznejše storitve.  

V pravosodje (brez prostorov) se je investiralo 2 milijona evrov. Za 12 odstotkov se je izboljšalo črpanje evropskih sredstev za pravosodje in zagotovilo dodatnih 1,8 milijona evrov.

Z digitalizacijo pravosodja se je zagotovil bolj dostopen pravosodni sistem. Javne dražbe, zaslišanja in glavne obravnave lahko danes ljudje opravljajo dobesedno iz domačega kavča. Z novim registrom neposestnih zastavnih pravic so poenostavili vpis v register neposestnih zastavnih pravic in zarubljenih premičnin, ter s tem omogočili lažje zavarovanje terjatev državljanov in gospodarskih družb.

S 1. februarjem je začel delovati portal e-dražbe, kjer so na enem mestu objavljene aktualne dražbe slovenskih sodišč. Ker digitalizacija pravosodstva predstavlja eno izmed prednostnih nalog Ministrstva za pravosodje, velike napore predstavlja nabava potrebne opreme. V tem letu največ za potrebe sodstva. Ministrstvo je že zagotovilo in namestilo več kompletov opreme za okrajna sodišča, zlasti za potrebe zaslišanja pridržanih. Tako se državljanom in pravnim subjektom omogoča še večjo dostopnost pravosodnih organov. Z namenom izboljševanja pogojev bivanja zaprtih oseb kot tudi zaposlenih v zavodih za prestajanje kazni zapora sta ministrstvo in Uprava RS za izvrševanje kazenskih sankcij v letu 2020 zagotovila 60 tablic, s čimer so omogočili dodatne videokonferenčne stike zapornikov s svojci. To je še toliko bolj pomembno v času epidemije, ko zaradi varnosti zdravja tako zaprtih oseb kot tudi njihovih bližnjih fizični stiki niso mogoči.

Sodišče, kladivo. (Foto: Pixabay)

Večja zaščita najranljivejših v postopkih izvršbe
Državni zbor je na začetku marca sprejel novelo Zakon o izvršbi in zavarovanju: “Na Ministrstvu za pravosodje smo novelo pripravili z namenom, da v izvršilnih postopkih zaščitimo najranljivejše skupine posameznikov (posameznikov, ki se znajdejo v stiski, in jim grozi izguba doma, potrošnikov…).. Upoštevali smo, da so izvršilni postopki primarno namenjeni upniku, da od dolžnika doseže poplačilo dolga, vendar ne za vsako ceno in na kakršen koli način,” je ob tem dejala ministrica mag. Lilijana Kozlovič.

V primeru deložacije stanovanja ali stanovanjske hiše, ki je dolžnikov dom, predlog novele ureja položaj dolžnikov. Predlagana ureditev omogoča odložitev izvršbe, kadar dolžnik izkaže, da si bivanjske problematike ni mogel urediti drugače, in bi nadaljevanje izvršbe v večji meri ogrozilo njegov položaj in interese, kot pa bi odlog izvršbe ogrozil položaj in interese upnika. Sodišče lahko določi odlog za največ šest mesecev, odlog pa se lahko dovoli večkrat.

Na področju varstva potrošnikov se uresničuje zahteva, izražena tudi v odločbah Sodišča EU, da države članice v primeru, ko se izvršba lahko začne na podlagi neposredno izvršljivega notarskega zapisa, potrošnikom zagotovijo ustrezna in učinkovita sredstva za preprečevanje nadaljnje uporabe nedovoljenih pogojev v pogodbah. Taka obveza pa velja tudi glede izvršbe. Predlog zakona na tej podlagi, v primerjavi z veljavno ureditvijo, olajšuje odlog izvršbe na predlog dolžnika ali po uradni dolžnosti v primerih, ko dolžnik potrošnik vloži tožbo na neveljavnost pravnega posla iz neposredno izvršljivega notarskega zapisa. Sodišče mora postopek s tako tožbo izvesti kot prednostno zadevo, brez odlašanja. Kadar dolžnik tožbe še ni vložil, in ni očitno, da dolžnik nima izgledov za uspeh s tožbo, ga sodišče na vložitev tožbe napoti, izvršbo pa v tem času odloži.

Zaščita otrok in hišnih živali v izvršbi
Živalim je nedavna novela Stvarnopravnega zakonika podelila poseben status in pravni položaj in jih opredelila kot čuteča živa bitja. Na podlagi tega se je temu primerno postavilo vprašanje glede ustreznosti izvršbe na živali kot domačih ljubljenčkov. S predlogom zakona se iz izvršbe izvzema hišne živali, ki so namenjene za družbo, varstvo ali pomoč človeku, saj jih je treba obravnavati drugače kot predmete, ki so v izvršbi lahko predmet rubeža in prisilne prodaje. Glede na to, da odvzem otroka pomeni boleč poseg v življenje otroka, je nujno, da se le ta izvede humano in z največjo mero občutljivosti. Za izjemne primere, ko v postopku prisilne izvršitve odločbe o varstvu in vzgoji obstajajo okoliščine, zaradi katerih takojšnja izvršba z odvzemom otroka ne bi bila v skladu z varstvom koristi otroka, se v predlogu zakona določa možnost odložitve tega postopka.

Foto: iStock

Sara Kovač