fbpx

Za zdravstvo dve milijardi evrov – tudi temu zgodovinskemu predlogu nasprotovali na levici

Foto: Vlada RS

V sredo je bil v državnem zboru potrjen zgodovinski predlog Zakona o zagotavljanju finančnih sredstev za investicije v slovensko zdravstvo. Po predlogu vlade bo Slovenija v zdravstvo v naslednjih desetih letih vložila skoraj 2 milijardi evrov, povprečno po 200 milijonov letno.

Sredstva bodo namenjena za obnovo zgradb, boj z epidemijo, zdravstvene storitve in zagotavljanje zdravstvenih kadrov. Za zaposlene bo to pomenilo boljše delovno okolje, za bolnike pa kakovostnejšo in še varnejšo obravnavo v modernih prostorih.

Denar bo zagotovljen v proračunu, če bodo za investicije zagotovljena sredstva iz evropskih strukturnih skladov ali evropskega proračuna, pa se bo to preneslo v tiste okvirje. V finančne okvire zdajšnjega zakona so namreč vključene tudi investicije tistih projektov, katerih financiranje je predvideno v okviru evropskega projekta REACT-EU (Pomoč pri okrevanju za kohezijo in območja Evrope) in Mehanizma za okrevanje in odpornost.

Vsakoletni načrt investicij bo pripravilo ministrstvo za zdravje, potrdila ga bo vlada. Največja teža je na ministrstvu, ki bo zagotovilo ločeno evidenco investicij v obnovo obstoječih in izgradnjo novih prostorov ter objektov in nakupa v ta namen potrebne medicinske opreme, vključno z investicijami za kadrovske, logistične, infrastrukturne in druge potrebe, za katere se zagotavljajo finančna sredstva s tem zakonom.

Dodaten denar v zdravstvo, zadnje tri vlade v to niso vlagale
Ob obstoječih investicijah gre torej za dodaten denar v zdravstvo. Z zakonom so zdaj postavljeni novi okviri slovenskega zdravstva, ne samo z vidika infrastrukture in opreme, temveč tudi z vidika kadrov. Slovenija je namreč po številu zdravnikov na 1000 prebivalcev pod evropskim povprečjem, obenem pa smo doslej v zdravstvo vlagali bistveno manj kot druge primerljive evropske države.

Foto: STA

Vse to je privedlo do 85-odstotne iztrošenosti infrastrukture. Za primerjavo. V letu 2012 je bila odpisanost opreme v zdravstvu 67-odstotna, v letu 2020 pa znaša 85 odstotkov. Velika je tudi kadrovska podhranjenost zdravstva. To pomeni, da v zdravstvo v zadnjih 8 letih država ni vlagala skorajda ničesar. Investicije v zdravstvo pa niso bile prioriteta zadnjih treh vlad (vlade Alenke Bratušek, Mira Cerarja in Marjana Šarca).

V 12 letih več RTV Sloveniji kot za bolnišnice
Še ena primerjava. V zadnjih 12 letih RTV Sloveniji iz državnega proračuna namenilo 2,5-krat več denarja kot za novogradnjo in prenovo slovenskih bolnišnic.

Za kaj bo namenjenih okoli 2 milijardi evrov?
Zakon določa investicije v vse ravni, in sicer v osnovno primarno zdravstvo in specializirane bolnišnice, vzpostavitev negovalnih bolnišnic in negovalnih domov v sklopu vzpostavitve sistema dolgotrajne oskrbe, specializacijo manjših splošnih bolnišnic ter vzpostavitev močnih regijskih bolnišnic. Investicije so predvidene tudi v znanstveno-izobraževalne ustanove z namenom, da bi se saniral kadrovski primanjkljaj na tem področju. Sledili so tudi predlogu Združenja slovenskih občin po zagotovitvi višjih finančnih sredstev za primarno zdravstvo (zdravstvene domove). Teh je v Sloveniji 62 in so eden ključnih stebrov našega zdravstvenega sistema, a se v zadnjih letih vanje praktično ni vlagalo. Z zakonom je vladajoča koalicija tem namenila dodanih 200 milijonov evrov.

Dodaten denar je zagotovljen za naslednje namene (novogradnje in podobno):

  • Univerzitetna klinična centra Ljubljana in Maribor:                            763 milijonov evrov
  • splošne bolnišnice, negovalne bolnišnice in negovalni domovi:        557 milijonov evrov
  • specialne bolnišnice:                                                                                    214 milijonov evrov
  • psihiatrične bolnišnice:                                                                               50 milijonov evrov
  • porodnišnice:                                                                                                26 milijonov evrov
  • primarno zdravstvo:                                                                                    50 milijonov evrov
  • NLZOH in NIJZ:                                                                                          33 milijonov evrov
  • znanstveno-izobraževalne ustanove za enoviti magistrski študij medicine in dentalne medicine ter pripadajoče pedagoške in znanstveno-raziskovalne dejavnosti: 200 milijonov evrov
  • druge znanstveno-izobraževalne ustanove na področju zdravstva:  50 milijonov evrov.

Kako so glasovali v državnem zboru?
Iz glasovanja poslancev in poslank v državnem zboru je razvidno, da so zakon in dodatne investicije v zdravstvu v celoti podprli v poslanskih skupinah SDS, NSi, SMC, SNS in Levici.

LMŠ je za zakon glasovalo 7 poslancev in poslank, 2 poslancev v času glasovanja ni bilo na seji, 4 poslanci pa so bili na seji, vendar niso glasovali. Med njimi je bil tudi vodja poslanske skupine Brane Golubović.

SD je za zakon glasovalo 5 poslancev, 2 poslancev ni bilo na seji, 4 so bili v dvorani, vendar niso glasovali. Med njimi je bil tudi vodja poslanske skupine Matjaž Han.

SAB je bila ena poslanka odsotna, ostali 4 pa so bili v dvorani, vendar niso glasovali. Med njimi je bila tudi Alenka Bratušek, celo nekdanja začasna ministrica za zdravje in predsednica vlade, ki za zdravstvo ni naredila nič, o zdravstvu pa zelo rada govori.

V stranki DeSUS sta 2 poslanca glasovala za, 1 proti, 1 pa je bil odsoten (Franc Jurša, ki je že nekaj časa odsoten zaradi bolezni).

Dveh poslancev narodnostnih skupnosti na seji ni bilo.

Poimensko glasovanje je bilo naslednje:

Slovenska demokratska stranka – SDSGlasovanje
Anja Bah ŽibertZa
Breznik FrancZa
Brinovšek NadaZa
Doblekar BorisZa
Ferjan JureZa
Furman KarmenZa
Grims BrankoZa
Irgl EvaZa
Ivanuša LidijaZa
Jeraj AlenkaZa
Kaloh DejanZa
Kepa FranciZa
Krivec DanijelZa
Lenart JožefZa
Lep Šimenko SuzanaZa
Lisec TomažZa
Merjasec LeonZa
Moškrič JanezZa
Podkrajšek BojanZa
Pogačnik MarkoZa
Pojbič MarijanZa
Škrinjar MojcaZa
Tanko JožeZa
Zavadlav Ušaj ElenaZa
Žnidar LjuboZa

 

Nova Slovenija – krščanski demokrati – NSi

Černigoj AndrejZa
Dimic IvaZa
Horvat JožefZa
Pavlin BlažZa
Prevc MihaelZa
Reberšek AleksanderZa
Šuštar Zalar TadejaZa

 

Stranka modernega centra – SMC

Gregorčič MonikaZa
Perič GregorZa
Udovč MatejaZa
Verbič DušanZa
Žnidarič MojcaZa

 

Slovenska nacionalna stranka – SNS

Ivanuša JaniZa
Jelinčič Plemeniti ZmagoZa
Šiško DušanZa

 

Lista Marjana Šarca – LMŠ

Divjak Mirnik LidijaZa
Golubović BraneNi glasoval, prisoten
Heferle TinaZa
Korče JercaZa
Kovačič AljažZa
Lenart JožeNi glasoval, prisoten
Medved RudiNi glasoval, prisoten
Moderndorfer Jani (Janko)Odsoten
Paulič EdvardZa
Pavšič RobertNi glasoval, prisoten
Peček IgorOdsoten
Prebil NikZa
Šarec MarjanZa
Zabret AndrejaZa

 

Socialni demokrati – SD

Baković PredragZa
Bevk SamoZa
Han MatjažNi glasoval, prisoten
Hot MeiraNi glasovala, prisotna
Knežar SonibojNi glasoval, prisoten
Koprivc MarkoOdsoten
Muršič BojanaNi glasovala, prisotna
Nemec MatjažOdsoten
Prednik JaniZa
Trček FrancProti
Židan DejanZa
Židan GregorZa

 

Levica

Cigler ŽeljkoZa
Koražija BoštjanZa
Kordiš MihaZa
Mesec LukaZa
Siter PrimožZa
Sukčč NatašaZa
Tašner Vatovec MatejZa
Tomić VioletaZa

 

Stranka Alenke Bratušek – SAB

Bandelli MarkoNi glasoval
Bratušek AlenkaNi glasovala
Kociper MašaOdsotna
Rajh AndrejNi glasoval, prisoten
Starović VojkoNi glasoval, prisoten

 

Demokratična stranka upokojencev Slovenije – DeSUS

Hršak IvanZa
Jurša FrancOdsoten
Polnar RobertProti
Simonovič BrankoZa

 

Poslanca narodnostne skupnosti

Horvath FerencOdsoten
Žiža FeliceOdsoten

Moja-Dolenjska