fbpx

Zakaj imamo računsko sodišče, če Veselu ni v interesu pregledovati spornih poslovnih praks?

Foto: STA

Računsko sodišče RS ne želi preveriti spornih poslovnih praks nekdanjega direktorja STA Bojana Veselinoviča, poleg tega pa na FURS-u tudi ne želijo narediti revizije iz obdobja, ko ga je vodila nekdanja generalna direktorica, ki je sedaj zaposlena na Računskem sodišču RS, menda kot svetovalka predsednika sodišča Tomaža Vesela. Iz medijskih objav je zaznati, da Vesel nastopa na raznih političnih srečanjih, na katerih kritizira delo sedanje vlade. To pomeni, da obe s strani Računskega sodišča RS selektivni in neceloviti reviziji predstavljata tveganje za kršenje načela objektivnosti, kar posledično lahko pomeni, da bodo ugotovitve prilagojene trenutni politični situaciji oziroma aktivnostim predsednika Računskega sodišča RS. To kaže tudi način komuniciranja Računskega sodišča, saj FURS na svoj dopis z dne 24. decembra od omenjenega sodišča ni prejel odgovorov, je pa sodišče posredovalo odgovore Financam.

Urad Vlade RS za komuniciranje (UKOM) je na Računsko sodišče RS naslovil pobudo, da izvede revizijo poslovanja v STA s ciljem izrekanja mnenja o skladnosti poslovanja STA s predpisi EU. Ukom je namreč med drugim ugotovil, da STA izvajanje določb 4., 6. in 20. člena zakona o Slovenski tiskovni agenciji (ZSTAgen) ni zagotovila skladno s predpisi EU. Prav tako STA pri ločenem računovodskem evidentiranju dejavnosti gospodarske javne službe in tržne dejavnosti in poslovnih izidov ter sredstev in obveznosti ni upoštevala pravil slovenskega računovodskega standarda. Računsko sodišče RS je pobudo zavrnilo in v odgovoru na pobudo navedlo, da Računsko sodišče RS opravlja revizije na podlagi programa dela za izvrševanje revizijske pristojnosti, ki ga določi predsednik Računskega sodišča RS za posamezno koledarsko leto.

Finančna uprava RS (FURS) pa je na Računsko sodišče RS naslovila pobudo za podaljšanje revizijskega obdobja, in sicer od dneva ustanovitve Fursa, tj. od 1. avgusta 2014 do 31. decembra 2021. Kot razlog navaja, da bi to bil celovit in objektiven pregled in prikaz poslovanja Fursa. Revizija, ki jo je predlagalo Računsko sodišče RS le za leti 2020 in 2021, je očitno namerno izpustila obdobje, ko je Furs vodila nekdanja generalna direktorica, ki je sedaj zaposlena na Računskem sodišču RS, kjer naj bi bila svetovalka predsednika tega sodišča. Dejstvo je, da ravno v obdobju, ki ni zajeto z revizijo, to je od 1. avgusta 2014 do 31. decembra 2019, prišlo do največjih napak v postopkih finančnega nadzora in finančnih preiskav, ki so bili kot nezakoniti potrjeni s sodbami Vrhovnega sodišča Republike Slovenije ali sodišča Evropske Skupnosti ter odločbami Ustavnega sodišča Republike Slovenije.

“Zakaj imamo Računsko sodišče, če Tomaž Vesel nima časa pregledovati spornih poslovnih praks. Ne zanima ga, kako po domače je poslovala STA pod  Bojanom Veselinovičem. Ne zanimajo ga zlorabe pod nekdanjo direktorico Fursa, ki jo je sicer nato zaposlil pri sebi,” je zapisal direktor Ukoma, Uroš Urbanija in dodal ključnik #StopKorupciji.

Ukom je v svojem predlogu za izvedbo revizije pravilnosti poslovanja v STA d.o.o med drugim zapisal, da STA pri ločenem računovodskem evidentiranju dejavnosti gospodarske javne službe in tržne dejavnosti in poslovnih izidov ter sredstev in obveznosti do virov sredstev ni upoštevala pravil Slovenskega računovodskega standarda SRS 32 Računovodske rešitve za izvajalce gospodarskih javnih služb. Utemeljeno je mogoče sklepati, da STA tudi ni vodila stroškovnega računovodstva skladno s Pravili skrbnega računovodenja PSR 3 (pred tem SRS 16) in ni izračunavala skladno s (5) odstavkom 8. člena ZPFOLERD-1 lastnih stroškovnih cen za javne storitve, ki jih zagotavlja na podlagi 4. člena oziroma 1. člena ZSTAgen, ter ni ugotavljala odmikov dejanskih stroškov na enoto storitve od ocene ali načrtovanih lastnih cen v Poslovnem načrtu STA.

Ukom predlaga, da Računsko sodišče v STA izvede revidiranje pravilnosti poslovanja najmanj za poslovna leta od 2018 do 2021
Zapisali so tudi, da je državni zbor vsako leto prejemal le letna poročila z revizorjevim mnenjem k računovodskim izkazom za družbo STA kot celoto. Ni znano, da bi STA kdajseznanila državni zbor ali pristojni delovni telesi – odbor za kulturo in komisijo za nadzor javnih financ, da ne izpolnjuje v ZSTAgen predpisanih obveznosti glede revidiranja pravilnosti in smotrnosti poslovanja. STA svojih letnih poročil, ki jih je revidiral navedeni pooblaščeni revizor, ni oddajala v javno objavo AJPES. Letnih poročil STA prav tako ni objavljala na svoji spletni strani, saj ni vodila Kataloga informacij javnega značaja, čeprav bi ga ob spoštovanju zakona o dostopu do informacij javnega značaja (ZDIJZ) morala voditi in objavljati na svoji spletni strani prav zaradi javnega pooblastila za izvajanje javne službe nacionalne tiskovne agencije. Ukom ocenjuje, da so dovolj pojasnili razloge, zakaj predlagajo, da Računsko sodišče izvede revizijo pravilnosti poslovanja v STA s poudarkom na pravilnosti izvajanja mehanizma nadomestila in meril za izračun, nadzor in pregled nadomestila.

Furs pa je 24. decembra naslovil dopis na Računsko sodišče, v njem pa izpostavil, da so že v začetku istega meseca poslali predlog za podaljšanje revizijskega obdobja. Kot razlog so navedli, da bi bil to celovit in objektiven pregled ter prikaz poslovanja Fursa na področju izvajanja nadzorov, finančnih preiskav in izvršb. “Ob vsem tem se ni možno znebiti občutka, da je obdobje revidiranja načrtno izbrano, saj z njim ni zajeto obdobje, iz katerega so bile na sodiščih pripoznane oziroma ugotovljene največje nepravilnosti v poslovanju Fursa. Največje od njih so prav gotovo odločitve v zvezi z 68. členom ZDavP-2, o čemer je tudi odločalo Ustavno sodišče RS in še vrsta drugih organov. Poleg tega ste z vašo revizijo, očitno namerno, izpustili obdobje, ko je Furs vodila nekdanja generalna direktorica, ki je sedaj zaposlena na Računskem sodišču,” je v dopisu zapisal generalni direktor Fursa Ivan Simič.

Navedeno zbuja občutek, da ne gre za nepristransko in neodvisno delovanje računskega sodišča kot temeljnega varuha tovrstnega delovanja. Tako je v 37. členu zakona v integriteti in preprečevanju korupcije določeno, da mora biti uradna oseba v zvezi s svojo službo ali funkcijo pozorna na vsako nasprotje interesov in se mu je dolžna izogniti. To pomeni, da mora uradna oseba delovati skladno z najvišjimi standardi etike, integritete in strokovnosti ter se mora hkrati izogibati nepristranskosti in neobjektivnosti opravljanja njenih nadzornih nalog. Izbrano obdobje in aktualne aktivnosti predsednika računskega sodišča povzročajo ravno to. Zato sta čas in obdobje te revizije, kot jo predlaga računsko sodišče, neprimerna.

Računsko sodišče je 14. decembra odgovorilo, da predlogu Fursa ne more ugoditi, ker revidirano obdobje pri vsaki reviziji določi na podlagi tehtnega razmisleka glede namena in ciljev revizije ter da pri načrtovanju in izvajanju revizij z vso potrebno skrbnostjo upošteva vse relevantne okoliščine.

V Fursu se s prejetim odgovorom ne strinjajo in menijo, da ni šlo za tehten razmislek. Ravno v obdobju, ki ni zajeto v revizijo, se je namreč zgodilo največjih napak v postopkih finančnega nadzora in finančnih preiskav, ki so bili kot nezakoniti potrjeni s sodbami Vrhovnega sodišča RS ali sodišča Evropske skupnosti ter odločbami Ustavnega sodišče RS.

Računskemu sodišču je Furs tako ponovno poslal predlog za podaljšanje revizijskega obdobja, a odgovora niso prejeli. Je pa sodišče odgovore posredovalo Financam, med drugim so zapisali, da bodo v teku izvajanja razširili revizijo, če bodo zaznali potrebo po tem. V Fursu so prepričani, da ta potreba že obstaja.

Sara Bertoncelj