Ministrstvo za okolje in prostor (MOP) v svojem sporočilu za javnost odločno zavrača neresnične trditve, da naj bi novela Zakona o vodah usodno vplivala na oskrbo prebivalstva s pitno vodo. Prav tako odločno zavrača tudi trditve, da bi se odslej lahko na priobalnem pasu gradilo širok nabor objektov in da naj bi zakon predstavljal resna tveganja za degradacijo zemljišč. “S temi spremembami MOP prav v ničemer ne ogroža pravico do pitne vode, ki je zapisana v Ustavo Republike Slovenije,” poudarjajo.
Po besedah ministrstva Zakon o vodah posege na priobalna zemljišča zaostruje, odločitve bodo namreč odslej strokovne in ne več politične. Minister za okolje in prostor mag. Andrej Vizjak je v svoji predstavitvi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o vodah (ZV-1G) na 67. izredni seji Državnega zbora Republike Slovenije poudaril, da odslej zaostrujemo možnost posegov na priobalna zemljišča in da se o posegih na priobalna zemljišča ne odloča več politično, temveč strokovno. Sedaj bo o tem hitreje, bolj učinkovito in bolj strokovno odločala stroka iz Direkcije Republike Slovenije za vode (DRSV) in ne več Vlada Republike Slovenije.
Zakon – v nasprotju z nekaterimi interpretacijami – ne posega na priobalna zemljišča, poudarjajo in dodajajo, da je rešitev ravno obratna. Minister Vizjak je poudaril, da se s to rešitvijo oži možnost posegov na priobalna zemljišča. “Sedaj določitev v 4. členu dopušča možnost ožanja priobalnega pasu na predlog nosilcev urejanja prostora, ne glede na vrsto objekta: možno je torej zidati privatno hišo na priobalnem pasu ali zasebno vilo ali tudi zasebno pristanišče, če s tem soglaša nosilec urejanja prostora pristojne občine in vlada. Sedaj po novem je to črtano in ni možno! Ni več možno zidati na priobalnem zemljišču zasebnih objektov temveč zgolj objekte, ki so namenjeni vsem, slehernemu izmed nas. Torej se pogoje zaostruje.” S črtanjem šestega in sedmega odstavka 14. člena, ko je bilo možno posegati na priobalna zemljišča tako, da se je zožil priobalni pas iz 15 metrov na 0 metrov tudi za objekte zasebne rabe, dopuščamo na tem priobalnem pasu zgolj objekte javne rabe, kar pomeni, da zožujemo možnost posega na priobalni pas.
Minister je poudaril, da zakon ukinja postopek zožite priobalnih zemljišč, ki se je do sedaj ob sodelovanju DRSV in ožjega MOP zaključil politično, torej na vladi s sprejemom uredbe. Po novem bo o posegih na priobalna zemljišča neposredno strokovno odločala DRSV na nivoju odločbe. Ob tem se je minister vprašal ali nemara nasprotniki te rešitve torej ne nasprotujejo tej zaostritvi možnosti posegov na priobalna zemljišča ravno zaradi tega, ker želijo še naprej dopuščati možnost gradnje zasebnih objektov na priobalnih zemljiščih. “Ali imajo v svojih strankarskih vrstah investitorje? Na DRSV je namreč kar 30 zadev za posege na priobalna zemljišča.”
V nadaljevanju poudarjajo, da je MOP pripravil zgolj spremembe 37. člena Zakona o vodah, s katerimi se bodo pod (še zmeraj) pogoji dopuščali kot izjeme, ki se lahko postavijo na vodno ali priobalno zemljišče, tudi objekte v splošni javni rabi. MOP poudarja, da bodo prav vsi taki objekti morali pred izdajo vodnega soglasja izpolnjevati številne pogoje v smislu, da se ne poveča poplavna ogroženost ali drugače ogrozi površinska ali morebitna podzemna voda. V primeru, če se bo želelo na vodnem ali priobalnem območju graditi določeno vrsto objektov, bo moral to poleg vseh ostalih pogojev dovoljevati tudi občinski prostorski akt.
Objekte javne rabe je možno graditi pod naštetimi pogoji:
1. To možnost mora najprej dovoljevati prostorsko izvedbeni akt občine. Ni namreč možno graditi na priobalnem pasu, če se občina s tem ne strinja in če med drugim ne izpelje postopkov od javne razgrnitve, intervencij, in mnenjedajalcev.
2. Teh objektov ni možno graditi, če gre za ogrožanje poplavne varnosti, erozijske, če gre za poslabšanje stanja voda, če je to v nasprotju s cilji upravljanja voda,…
Na voljo je torej vrsta varovalk, da ne pride do škodljivih vplivov tega objekta javne rabe na vode v najširšem smislu in ki so bile v veljavi že doslej, poudarja ministrstvo. Gre za objekte v javni rabi, za posege v interesu vseh, kar je namenjeno vsem ljudem. Občina je tista, ki ima ključno vlogo, saj mora imeti projekt opredeljen v prostorsko izvedbenem aktu. Sicer pridobitev gradbenega dovoljenja sploh ni možna. Prost dostop do vode bo tudi odslej moral ostati omogočen. Dostop do vode in priobalnih zemljišč ureja 38. člen, ki v prvem odstavku pravi: “Lastnik ali drug posestnik vodnega priobalnega ali drugega zemljišča mora dopustiti vsakomur neškodljiv prehod čez svoje zemljišče do vodnega ali morskega dobra ter dopustiti splošno rabo vodnega ali morskega dobra, razen če bi delal škodo.” Pri MOP poudarjajo, da so ob pripravi zakona izvedli tako javno obravnavo kot tudi medresorsko usklajevanje, v katerih je prav vsak lahko izrazil svoje mnenje o predlogu zakona.
Sara Kovač