fbpx

Zaradi nezakonitih plač v Gen-I bi morale padati kazenske ovadbe

Robert Golob (Foto: STA)

Skupina GEN je posredno priznala, da je bila plača nekdanjega predsednika uprave GEN-I Roberta Goloba od 17. maja lani dalje nad mejami, ki jih zakon dovoljuje za direktorje državnih podjetij, saj je ministrstvo za gospodarstvo s strani Skupine GEN po pozivu za dostavo oziroma uskladitev pogodb prejelo negativen odgovor. “Ponovno smo organe nadzora pozvali k spoštovanju veljavne zakonodaje, pri čemer tudi sami v delu pritrjujejo ministrstvu, da so zavezanci po Zakonu o prejemkih poslovodnih oseb v gospodarskih družbah v večinski lasti Republike Slovenije in samoupravnih lokalnih skupnosti, in sicer od 17. maja 2021 dalje. Člani organa nadzora so svoje naloge dolžni opravljati etično, pošteno in odgovorno, kar v obravnavanem primeru nedvomno ni v celoti uresničeno,” so zapisali na MGRT. 

Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT) je 2. decembra sporočilo, da so uvedli prekrškovni postopek zoper nadzornike GEN-I, ker jim niso pravočasno posredovali pogodb z direktorji družb v skladu s tako imenovanim Lahovnikovim zakonom po lastniških spremembah. Dodatno so jih še pozvali, da naj nadzorniki GEN-I preverijo skladnost izplačil vodilnim v družbi, saj so pogodbena določila, ki niso v skladu z ZPPOGD, nična.

Na ministrstvu so takrat izrazili pričakovanje, da bodo nadzorniki GEN-I, če se bo izkazalo, da je uprava dobivala previsoke prejemke, zahtevali vračilo preveč izplačanih prejemkov. “V luči tega smo pozvali odgovorne, da v skladu z ZPPOGD zahtevajo vračilo preveč izplačanih prejemkov in da nas seznanijo z vsemi aktivnostmi v smeri vzpostavitve zakonitega stanja,” so zapisali.

Foto: Pixabay

Kot poroča Siol, se nadzorniki niso odzvali na poziv ministrstva, zato so odgovorne sredi decembra ponovno pozvali, naj jih seznanijo z aktivnostmi v smeri vzpostavitve zakonitega stanja in jim posredujejo zahtevane izjasnitve z utemeljitvami najpozneje do 31. decembra 2021. Rok so nato na prošnjo podjetja podaljšali do 17. januarja. V sredo so z ministrstva sporočili, da so “s strani skupine GEN po pozivu za dostavo oziroma uskladitev pogodb prejeli negativen odgovor”.

Gen-I bi moral spoštovati Lahovnikov zakon
MGRT je organe nadzora ponovno pozvalo k spoštovanju veljavne zakonodaje, pri čemer tudi sami v delu pritrjujejo ministrstvu, da so zavezanci po zakonu o prejemkih poslovodnih oseb v gospodarskih družbah v večinski lasti Republike Slovenije in samoupravnih lokalnih skupnosti, in sicer od 17. maja 2021 dalje. Neuradno pa naj bi šlo za bistveno daljše obdobje in s tem tudi za večmilijonske zneske. “Člani organa nadzora so svoje naloge dolžni opravljati etično, pošteno in odgovorno, kar v obravnavanem primeru nedvomno ni v celoti uresničeno,” so še opozorili na ministrstvu.

Nekdanji predsednik uprave Gen-I Robert Golob (Foto: STA)

Nekdanji predsednik uprave Gen-I Robert Golob je navedel, da je leta 2020 vsak mesec prejel 18 tisoč evrov neto plače, medtem pa se neuradno tudi poudarja, da iz letnega poročila Gen-I za leto 2020 izhaja, da je prejel 540 tisoč evrov bruto, oziroma 45 tisoč evrov mesečno. To smo preverili tudi sami in ugotovili, da je bilo v letu 2020 za poslovodstvo namenjenih 752 tisoč evrov, koliko je od tega prejel Golob, ni zapisano. Koliko bi morali vrniti, je predvsem odvisno od tega, kakšna je bila dejanska višina Golobove plače. Po Lahovnikovem zakonu pa bi v fiksnem delu lahko dobil najvišjo plačo v višini 16.240 evrov bruto.

Vir: Letno poročilo Gen-I

Posredni delež države v Gen-I skupaj presega 50,1 odstotka in je njegove prejemke v času vodenja Gen-I določal t. i. Lahovnikov zakonu o prejemkih direktorjev javnih družb. Iz tega tudi izhaja, da bi morali MGRT, Gen energija in SDH v celoti zahtevati vrnitev celotne preveč izplačane plače od leta 2009 dalje, ker zakon pravi, da so ti prejemki nični, medtem ko preveč izplačan znesek znaša nekaj milijonov evrov. Namesto tega pa se po poročanju medijev Golobu nasmiha nagrada v višini 1,2 milijona evrov.

Na MGRT so po zakonu dolžni preverjati, ali prejemki uprav podjetij v stoodstotni državni lasti ustrezajo t. i. Lahovnikovemu zakonu. “Družba GEN-I v preteklosti zaradi sprememb lastniške strukture ni bila vedno zavezanka po ZPPOGD,” so pred tedni pojasnili na ministrstvu. Ni povsem jasno, zakaj ministrstvo ne predstavi točnih vsot odgovornih oseb in zakaj pri tako visokih vsotah ni kazenskih ovadb zaradi zlorab položajev, je slišati neuradno.

Za več informacij smo se obrnili tudi na policijo, kjer so nam dejali takole:
Po do sedaj opravljenem preverjanju in glede na razpoložljive podatke v tem primeru nismo prejeli prijave in ga ne obravnavamo. V primeru podanih razlogov za sum storitve kaznivega dejanja, za katerega se storilec preganja po uradni dolžnosti, bo policija primer preverila v skladu s pooblastili po Zakonu o kazenskem postopku in o tem obveščala pristojno državno tožilstvo.

Nadzornike lahko doleti kazen za prekršek, saj niso posredovali pogodb
“Nadzornik mora tako pri odločanju o sklepanju pogodb o zaposlitvi, civilnopravnih pogodb in aneksov k tem pogodbam upoštevati zakonska določila,” so pojasnili na MGRT, kjer so tudi poudarili, da se član organa nadzora kaznuje za prekršek, če glasuje za sklenitev pogodbe, ki je v nasprotju z zakonom. “V zakonu je predvidena tudi odgovornost predsednika organa nadzora, če organ nadzora pogodbe s poslovodno osebo ne posreduje (takoj po sklenitvi) na pristojno ministrstvo. V primeru, da bo ministrstvo v postopku preverjanja skladnosti prejemkov poslovodnih oseb družbe GEN-I zaznalo nepravilnosti, bo ukrepalo skladno z zakonom,” so še sporočili z MGRT.

Sara Rančigaj